Izzivi in priložnosti za večjo samostojnost oseb s posebnimi potrebami v Sloveniji: Analiza izobraževanja po 18. letu starosti
Avtor: Društvo LEPA SI, september 2024
IZVLEČEK
Raziskava z naslovom “Izzivi in priložnosti za večjo samostojnost oseb s posebnimi potrebami v Sloveniji” se osredotoča na preučevanje življenja posameznikov s posebnimi potrebami, zlasti na izobraževanje po 18. letu starosti ter vseživljenjsko učenje.
Primarni cilj raziskave je bil prepoznati ključne izzive, s katerimi se soočajo ti posamezniki, in raziskati možnosti za krepitev njihove samostojnosti ter boljše vključevanje v širšo družbeno strukturo.
V raziskavi so bile uporabljene kombinirane kvantitativne in kvalitativne metode, ki so vključevale nacionalno anketo in fokusni skupini na lokalni ravni. Te metode so omogočile poglobljen vpogled v specifične potrebe, izkušnje in želje oseb s posebnimi potrebami.
Osrednji cilj raziskave je bil prispevati k izboljšanju praks v javnih politikah ter v zasebnem in nevladnem sektorju, z namenom ustvarjanja podpornega okolja, ki bo spodbujalo njihovo večjo samostojnost. Z raziskavo si prizadevamo tudi za povečanje družbenega razumevanja in sprejemanja različnih potreb, kar je ključno za oblikovanje bolj vključujoče družbe za vse posameznike, ne glede na njihove psihofizične sposobnosti. Zagotavljanje enakih možnosti je temelj za napredek družbe, ki ceni raznolikost prispevkov vseh njenih članov.
Na podlagi ugotovitev so bila pripravljena konkretna priporočila za izboljšanje pogojev izobraževanja po 18. letu starosti ter vseživljenjskega učenja, kar bo prispevalo k povečanju samostojnosti in boljši vključenosti oseb s posebnimi potrebami v družbo.
Ključne besede: osebe s posebnimi potrebami, izobraževanje, vseživljenjsko učenje, samostojnost, inkluzivnost
ABSTRACT
The research titled “Challenges and Opportunities for Increasing the Independence of People with Special Needs in Slovenia” focuses on examining the lives of individuals with special needs, particularly in relation to education beyond the age of 18 and lifelong learning.
The primary goal of the research was to identify the key challenges faced by these individuals and explore opportunities to strengthen their independence and enhance their integration into the broader social structure.
The research utilized a mixed-method approach, combining quantitative and qualitative methods, including a national survey and local-level focus groups. These methods provided an in-depth understanding of the specific needs, experiences, and aspirations of people with special needs.
The central aim of the research was to contribute to the improvement of practices in public policies, as well as in the private and non-governmental sectors, with the objective of creating a supportive environment that fosters greater independence for individuals with special needs. The research also sought to enhance societal understanding and acceptance of diverse needs, which is crucial for building a more inclusive society for all individuals, regardless of their physical or mental abilities. Ensuring equal opportunities is fundamental to the progress of a society that values the diverse contributions of all its members.
Based on the findings, concrete recommendations have been prepared to improve the conditions for education beyond the age of 18 and lifelong learning, which will contribute to increased independence and better integration of people with special needs into society.
Keywords: people with special needs, education, lifelong learning, independence, inclusivity
UVOD
Raziskovalci poudarjajo, da je razumevanje dejavnikov, ki vplivajo na samostojnost oseb s posebnimi potrebami (PP) ključno za razvoj učinkovitih ukrepov za izboljšanje njihove socialne vključenosti. Inkluzivno okolje, ki zagotavlja enake možnosti in pravice za vse posameznike, temelji na sprejemanju različnosti. Meh (2000, str. 107-108) izpostavlja, da je ta proces zapleten in zahteva celostno obravnavo, vključno z empatijo, razumevanjem in zavestnimi odločitvami. Kljub obstoječim izzivom je sprejemanje drugačnosti bistveno za oblikovanje družbe, ki omogoča enake priložnosti za vse.
Nadaljujejo preučevanje enake skupine oseb s PP, kot je bilo obravnavano v predhodnem članku o aktivnem preživljanju prostega časa, raziskovalci tokrat usmerjajo pozornost na izobraževanje po 18. letu starosti in vseživljenjsko učenje. V tej raziskavi so osredotočeni na odrasle osebe s PP, vključno z osebami z Downovim sindromom (DS), cerebralno paralizo (CP), motnjami avtističnega spektra (SAM) in/ali motnjami v duševnem razvoju (MDR). Cilj je identificirati ključne izzive in priložnosti, s katerimi se te osebe srečujejo v procesu izobraževanja in vseživljenjskega učenja, ter podati priporočila za izboljšave na tem področju.
Tako kot v prejšnji raziskavi, kjer so ocenjevali število oseb s PP in uporabili tehniko snežne kepe za zbiranje podatkov, tudi v tej raziskavi ostaja metodologija enaka. Raziskovalci so na podlagi tehnik, ki so bile uporabljene tudi v predhodni študiji, pridobili podatke od 120 oseb s PP ter izvedli fokusni skupini z 8 osebami s PP in 8 njihovimi zakonitimi zastopniki (ZZ) iz društva LEPA SI.
V tem nadaljevanju raziskave preučujejo predvsem, v kolikšni meri dostopnost do izobraževalnih programov po 18. letu starosti in vseživljenjskega učenja prispeva k večji samostojnosti oseb s PP ter kako te osebe zaznavajo svoje možnosti in potrebe na tem področju.
IZOBRAŽEVANJE OSEB S POSEBNIMI POTREBAMI PO 18. LETU STAROSTI: PRILOŽNOSTI IN IZZIVI
Izobraževanje oseb s PP po 18. letu starosti je ključno področje, ki zahteva posebno pozornost in prilagoditve znotraj izobraževalnega sistema. Namen teh prilagoditev je zagotoviti enake možnosti za razvoj posameznikovega potenciala, vključno s socialno vključenostjo in pripravo na poklicno življenje. Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje (MVI) nosi odgovornost za oblikovanje in izvajanje politik, ki omogočajo polno sodelovanje oseb s PP v družbi. Vključujoče izobraževanje za odrasle s PP ne obsega le pridobivanja znanja, temveč tudi ustvarjanje podpornega okolja, ki spodbuja njihov celosten razvoj in krepi samozavest.
Zakonodajni okvir in prilagoditve izobraževalnih programov
V Sloveniji je pravna podlaga za izobraževanje oseb s PP določena v Zakonu o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (ZUOPP-1), ki je bil sprejet na podlagi priporočil Področne komisije za poklicno in strokovno izobraževanje otrok s posebnimi potrebami (2004). Ta zakon določa prilagoditve predmetnika, organizacije, trajanja, preverjanja in ocenjevanja znanja, s čimer se zagotavlja enakovreden izobrazbeni standard. Poleg tega Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja zagotavlja dejavnosti za optimalni razvoj otrok in mladostnikov s PP.
Poleg omenjenih zakonov je ključen tudi Zakon o osnovni šoli (1996, 11. in 12. člen) (ZOsn), ki prav tako igra pomembno vlogo pri zagotavljanju ustreznih pogojev za vzgojo in izobraževanje oseb s PP. Ta zakon določa smernice in mehanizme, ki omogočajo šolam prilagajanje svojih programov ter nudenje potrebne strokovne pomoči za raznoliko skupino oseb. Osebe s PP so izredno raznolika skupina, ki zajema širok spekter izzivov, vključno z gibalnimi, senzoričnimi, učnimi težavami ter posebnimi nadarjenostmi. Zakon zagotavlja, da imajo te osebe pravico do prilagojenih izobraževalnih programov in dodatne strokovne podpore, ki jo izvaja šola. To pomeni, da se izobraževalni proces prilagodi posameznim potrebam in zmožnostim vsakega posameznika, ne glede na vrsto njihovih PP. Šola ima dolžnost zagotoviti individualizirane programe, ki temeljijo na prilagojenih metodah dela, ter omogočiti vključitev v dodatne oblike pomoči, kot je dodatni pouk ali druge oblike individualne in skupinske podpore. S tem se zagotavlja, da so osebe s PP deležni enakih priložnosti za učenje in razvoj, kar je ključno za njihovo uspešno vključevanje v šolsko okolje in širšo družbo.
Vse te zakonodajne podlage temeljijo na načelih integracije v poklicno in strokovno izobraževanje, enakih možnosti, pravici do izbire, bližini šol, individualiziranem pristopu, vključevanju staršev ter interdisciplinarnem in timskem delu.
Pomen izobraževanja po 18. letu starosti
Izobraževanje oseb s PP po 18. letu starosti predstavlja pomemben korak k njihovi večji samostojnosti in socialni vključenosti. Za to starostno skupino je ključno vseživljenjsko učenje, saj omogoča nadaljnji razvoj veščin in kompetenc, ki so potrebne za uspešno vključevanje na trg dela. Zakon o socialnem varstvu (ZSV) določa vodenje in varstvo odraslih oseb s telesnimi in duševnimi ovirami ter zaposlovanje pod posebnimi pogoji za osebe s PP.
Programi in prilagoditve za odrasle osebe s posebnimi potrebami
ZUOPP-1 (2013 in dop.) ureja postopke in načine usmerjanja otrok, mladostnikov in odraslih s posebnimi vzgojno-izobraževalnimi potrebami. Za osebe med 21. in 26. letom, ki so vključene v prilagojene programe ali programe izobraževanja za odrasle, so na voljo različni prilagojeni programi, osredotočeni na razvoj njihovih potencialov. Ti programi vključujejo dodatno strokovno pomoč, ki se lahko izvaja individualno ali v skupinah, kar omogoča bolj osebno prilagojen pristop k učenju. Poleg tega je zagotavljanje ustrezne opreme in prilagoditev v izobraževalnem okolju ključnega pomena za uspešno vključevanje oseb s PP v izobraževalne procese.
Mednarodni kontekst in vključujoče izobraževanje
Right to education (b. d.) opozarja na številne izzive, s katerimi se soočajo osebe s PP v izobraževanju. Ocenjujejo, da 90 % teh v nižje razvitih državah sploh ne obiskuje šole. Zgodovinsko so bile te osebe izključene iz splošnega izobraževalnega sistema in nameščene v ločene institucije ali posebne šole, kar je še vedno prisotno v večini primerov. Stopnje začetnega vpisa so nizke, osebe s PP pa so pogosto izpostavljene tudi nasilju in ustrahovanju v rednih šolah. Pomembne ovire vključujejo nedostopnost šolskih objektov, diskriminacijo, izključevanje iz običajnih šolskih okolij ter slabšo kakovost izobraževanja. Pravo človekovih pravic se zavzema za vključujoče izobraževanje, ki bi omogočilo enake možnosti za vse osebe.
European Agency for Special Needs and Inclusive Education (2023) predstavlja različne oblike izobraževanja za osebe s PP po državah. Avstrija zagotavlja dostop do vseh potrebnih sredstev za polno sodelovanje oseb s PP v izobraževalnem sistemu, zato se organizira, obveznost obiskovanja vrtca za vse osebe, pri čemer se predšolske ustanove prilagajajo tudi osebam s PP. Staršem je omogočena izbira med posebnimi šolami in rednim šolam. Italijanska zakonodaja temelji na inkluzivnem izobraževanju, ki zagotavlja vključenost učencev s PP v redno izobraževanje. Zakonodaja predvideva podporo učencem s PP, vključno z individualnimi izobraževalnimi načrti in prilagoditvijo šolskih objektov. Madžarska je ratificirala Konvencijo Združenih narodov o pravicah invalidov (2006) in zagotavlja prilagojeno izobraževanje za učence z različnimi potrebami, vključno s telesnimi, senzoričnimi, intelektualnimi ali govornimi motnjami. Švedska se osredotoča na pravično in kakovostno izobraževanje za vse učence, pri čemer sodelujejo socialne službe, šole in zdravstvene ustanove za zagotavljanje podpore ogroženim osebam.
Izobraževanje v Sloveniji
Izobraževanje oseb s PP je v Sloveniji urejeno prek osnovnih šol s prilagojenim programom, ki jih ustanavlja in finančno podpira država. Te šole ne zagotavljajo zgolj osnovnošolske izobrazbe, temveč ponujajo tudi širok spekter dejavnosti in projektov, ki se nadaljujejo tudi po dopolnjenem 18. letu starosti. Primeri teh šol, kot so Osnovna šola Polde Stražišar, Osnovna šola Ane Gale, Osnovna šola Kozara, Osnovna šola Roje in še veliko drugih, kažejo na raznolikost aktivnosti, ki so na voljo učencem s PP. Poleg pedagoškega dela so na voljo tudi terapevtske dejavnosti, interesne skupine ter projekti, ki spodbujajo socialno vključenost in osebni razvoj. Te šole svoje vzgojno-izobraževalne programe nenehno prilagajajo in nadgrajujejo v sodelovanju s strokovnjaki, starši ali rejniki ter zunanjimi sodelavci, kar omogoča individualiziran pristop za vsakega učenca.
Šole s prilagojenim programom aktivno sodelujejo z lokalno skupnostjo, društvi in različnimi posamezniki, kar ustvarja podporno okolje za učence s PP. Ta integracija prispeva k razvoju inkluzivnega okolja, ki upošteva individualne potrebe vsakega učenca in ga spodbuja k aktivnemu sodelovanju v šolskem in zunajšolskem življenju (Osnovna šola Ane Gale, b. d.; Osnovna šola Kozara, b. d.; Osnovna šola Polde Stražišar, b. d.; Osnovna šola Roje, b. d.).
Model vodenega občasnega zaposlovanja, ki ga je razvil Cirius Vipava, omogoča učencem s PP pridobivanje praktičnih izkušenj pri izbranih obrtnikih. Kljub znižanim intelektualnim sposobnostim lahko te osebe z dodatnim usmerjenim izobraževanjem in usposabljanjem dosežejo znatne rezultate pri različnih vrstah dela. V času izobraževanja opravljajo vodene dejavnosti, kot so sajenje sadnega drevja, priprava grozdja, kletarjenje, delo v gostinstvu, cvetličarstvu, pri frizerjih in v avtopralnicah, kar jim olajša odločitev za nadaljnjo poklicno pot. Opaziti je tudi trend, da se učenci z manjšimi primanjkljaji vse pogosteje vključujejo v redne oblike izobraževanja, kar ni značilno le za Slovenijo, temveč tudi za druge države. Poleg rednega izobraževanja Cirius Vipava vnaša tudi vseživljenjsko učenje v obliki dodatnega projektnega dela, kot opisuje Žgur (2016).
V Sloveniji osnovne šole s prilagojenim programom ter različna društva in ustanove, kot so LEPA SI, Sožitje, Sonček, CIRIUS Kamnik, ipd., omogočajo širok spekter dejavnosti in projektov, ki spodbujajo vseživljenjsko učenje oseb s PP. Te delavnice in srečanja nudijo priložnost za razvoj veščin na različnih področjih, kot so ustvarjalnost, dramsko izražanje, branje, matematika, kuhanje, športne aktivnosti in pohodništvo. Poleg tega te dejavnosti spodbujajo samostojnost, pozitivno samopodobo, sprejemanje odločitev, širjenje socialne mreže ter pridobivanje novih znanj (Društvo LEPA SI, 2023, str. 4-7; Društvo za kulturo inkluzije, 2021; Zveza društev za cerebralno paralizo Slovenije, b. d.; Zveza Sožitje, b. d.).
V veliki meri k razvoju koristnih veščin prispevajo tudi VDC-ji in podobne institucije. Ti centri ponujajo raznolike tečaje in delavnice, kjer se osebe s PP učijo gospodinjskih opravil, uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije, uporabe javnega prevoza, komunikacijskih veščin in še več. Poleg pridobivanja novih veščin se skozi družabne aktivnosti utrjujejo tudi medosebni odnosi. Udeleženci se družijo v različnih dejavnostih, kot so sprehodi, skupno kuhanje, družabne igre, ustvarjalne delavnice, pogovorne skupine ter praznovanja, kar ustvarja vzdušje medsebojne podpore in povezanosti (CUDV Črna na Koroškem, 2021; CUDV Draga, b. d.; CUDV Radovljica, b. d.).
Izobraževanje oseb s PP po dopolnjenem 18. letu starosti predstavlja velik izziv v Sloveniji, saj je ključnega pomena zagotoviti ustrezne prilagoditve in podporo, ki omogočajo njihov nadaljnji razvoj in aktivno vključevanje v družbo.
RAZISKAVA
V okviru raziskave smo si prizadevali pridobiti celovito sliko o izobraževalnih izkušnjah oseb s PP v različnih fazah izobraževalnega procesa. Namen raziskave je bil analizirati trenutno stanje vključevanja teh posameznikov v redno izobraževanje ter vseživljenjsko izobraževanje, preučiti stopnjo njihovega zadovoljstva z obstoječimi izobraževalnimi programi in identificirati ključne izzive ter priložnosti za izboljšave.
Z uporabo grafov in tabel so predstavljeni rezultati, ki osvetljujejo stopnjo vključevanja v izobraževalne programe, zadovoljstvo anketirancev, njihove želje po prilagoditvah ter izzive, s katerimi se srečujejo. Poudarek je bil tudi na oceni vpliva izobraževanja po 18. letu na stopnjo samostojnosti oseb s PP.
V nadaljevanju bomo analizirali ključne ugotovitve raziskave, ki vključujejo podatke o vrstah izobraževalnih ustanov, v katere so vključeni anketiranci, njihove mnenja o kakovosti izobraževanja ter predloge za izboljšave. Z analizo teh podatkov bomo prispevali k boljšemu razumevanju potreb in izzivov oseb s PP ter razvili priporočila za izboljšanje izobraževalnega sistema, ki bi omogočal večjo vključitev, podporo in razvoj teh posameznikov.
Iz grafa 1 je razvidno, da je 35 % anketirancev vključeno v redno izobraževanje. Graf 2 pa prikazuje, da je več kot polovica teh posameznikov vključena v osnovno šolo s prilagojenim programom.

Graf 1: Ali ste še vedno vključeni v redno izobraževanje?
Vir: spletna anketa 1.ka (2024)

Graf 2: Kakšne oblike izobraževanja ste deležni?
Vir: spletna anketa 1.ka (2024)
Zadovoljstvo z izobraževanjem je prikazano v grafu 3, iz katerega je razvidno, da se mnenja anketirancev zelo razlikujejo.

Graf 3: Ali ste zadovoljni z obliko rednega izobraževanja in pridobivanjem znanja na trenutni ustanovi?
Vir: spletna anketa 1.ka (2024)
Kljub različnim mnenjem večina anketirancev navaja nevtralnost glede zadovoljstva z izobraževanjem. Med najpogosteje izraženimi pomanjkljivostmi so individualni pristop, druženje z osebami brez posebnih potreb, poudarek na samostojnosti ter dodatne dejavnosti, kot so fizioterapija in različne delavnice. Med prilagoditvami, ki so jim na voljo, navajajo sobe za umiritev, prilagojene ustanove in podaljšan čas pri preverjanju znanja.
Osebe s PP so vključene v različne oblike vseživljenjskega izobraževanja, kar je razvidno iz grafa 4. Največ anketirancev se ukvarja s športom, sledijo umetnostne in kulturne delavnice. Poleg navedenih dejavnosti se vključujejo tudi k verouku, igranju glasbil, plesu in pevskim vajam.

Graf 4: Ali ste vključeni v kakšno obliko vseživljenjskega izobraževanja?
Vir: spletna anketa 1.ka (2024)
Več kot polovica anketirancev izraža potrebo po dodatnih prilagojenih programih, ki bi ustrezali njihovim sposobnostim. Poleg tega 25 % anketirancev izpostavlja potrebo po povečani finančni podpori, dodatnih informacijah o tečajih, prilagoditvah učnih materialov in prilagoditvi tempa izobraževanja, kot je prikazano v grafu 5. Nekateri anketiranci bi prav tako potrebovali izboljšan dostop do učilnic in prevoznih sredstev. Dodatno, 10 % anketirancev poudarja potrebo po večji podpori s strani staršev, skrbnikov in/ali osebnih asistentov. Med odgovori se je pojavilo tudi mnenje enega izmed anketirancev, ki poudarja pomen strokovnega znanja učiteljev, uporabe ustreznih učnih strategij, doslednosti v izvajanju programa ter zagotavljanju varnega in spodbudnega učnega okolja za vse udeležene.

Graf 5: Kaj menite, da bi bilo potrebno, da bi koristili več možnosti za izobraževanje/tečaje?
Vir: spletna anketa 1.ka (2024)
Osebe s PP in njihovi ZZ izražajo zmerno zadovoljstvo z oblikami vseživljenjskega izobraževanja, kar je razvidno iz grafa 6. Večina anketirancev je izbrala odgovor “niti zadovoljni niti nezadovoljni”.

Graf 6: Ali ste zadovoljni s trenutnimi oblikami in možnostmi vseživljenjskega izobraževanja?
Vir: spletna anketa 1.ka (2024)
Na podlagi delnega zadovoljstva z obstoječimi možnostmi so anketiranci predlagali številne izboljšave pri vseživljenjskem izobraževanju po 18. letu starosti, ki bi jih bilo treba obravnavati na državni ravni. Večina predlogov poudarja potrebo po več prilagoditvah, individualnem pristopu, širšem naboru izobraževalnih možnosti, povečanju finančnih sredstev za programe s strani države ter izboljšanju dostopnosti izobraževalnih priložnosti.
Kot razkriva graf 7, se velika večina anketirancev strinja, da vključevanje v vseživljenjsko izobraževanje pozitivno vpliva na večjo samostojnost oseb s PP. Graf 8 še dodatno potrjuje, da je ta vpliv na stopnjo samostojnosti obsežen in pomemben.

Graf 7: Vključitev v izobraževanje po 18. letu starosti vpliva na večjo samostojnost oseb s posebnimi potrebami?
Vir: spletna anketa 1.ka (2024)

Graf 8: Kakšen je po vašem mnenju vpliv nadaljnjega izobraževanja na stopnjo samostojnosti?
Vir: spletna anketa 1.ka (2024)
Na podlagi zbranih rezultatov je očitno, da se večina anketirancev strinja s potrebo po izboljšanju državnih ureditev na področju izobraževanja, kar je razvidno iz grafa 9. Največ anketirancev je poudarilo potrebo po večjem ozaveščanju javnosti o pomenu vseživljenjskega izobraževanja. To nakazuje, da anketiranci prepoznavajo pomanjkanje ozaveščenosti ter obstoječe razlike med prebivalci v tem smislu.

Graf 9: Menite, da bi morala država spremeniti javne politike na področju vseživljenjskega izobraževanja oseb s posebnimi potrebami? Če da, kako?
Vir: spletna anketa 1.ka (2024)
Poleg obstoječih možnosti so anketiranci izrazili tudi željo po ustanovitvi izobraževalnih kolonij. Ena od anketirank je izpostavila, da je pomembno razumeti, da nekateri posamezniki zaradi svojih omejitev težko napredujejo in se razvijajo. Poudarila je, da je nujno, da se teh oseb ne sili v učenje, saj lahko stres povezan s šolo negativno vpliva na njihovo zdravje in družinsko življenje. Poudarila je tudi potrebo po dodatni podpori in razumevanju za posameznike z večjimi omejitvami.
Anketiranci so tudi izrazili željo po boljšem sodelovanju med institucijami, saj, kot prikazuje graf 10, trenutno ne prejemajo zadostnih informacij o razpoložljivih izobraževalnih možnostih.

Graf 10: Menite, da so osebe s posebnimi potrebami in/ali njihovi zakoniti zastopniki deležni dovolj informacij o možnostih vseživljenjskega učenja po 18 letu starosti?
Vir: spletna anketa 1.ka (2024)
V fokusni skupini so vsi ZZ poudarili nujnost prilagoditve izobraževanja po 18. letu starosti, da bi se bolj usklajevalo z individualnimi potrebami posameznikov. Večina jih podpira obstoječe šole s prilagojenimi programi vzgoje in izobraževanja, saj prepoznavajo, da redno šolanje ni primerno zaradi specifičnih omejitev, s katerimi se soočajo njihovi varovanci. Po zaključku prilagojenih programov vzgoje in izobraževanja (PPVI) pa se vsi soočajo s pomanjkanjem možnosti za nadaljnje šolanje in kasneje pridobitev redne zaposlitve. Ena od udeleženk je izpostavila potrebo po prilagojeni srednji šoli, kjer bi se lahko seznanjali z različnimi poklici in se v njih preizkusili, tudi če kasneje ne bi bili redno zaposleni. Ostali so podprli idejo o organizaciji tečajev, kjer bi se posamezniki lahko preizkusili v različnih poklicih, izven okvirjev rednih srednjih šol.
Vsi soglašajo, da bi bilo treba v prilagojenih osnovnih šolah več poudarka nameniti ohranjanju osnovnih znanj, kot so branje, pisanje in računanje, ter spodbujanju domačih nalog za utrjevanje teh veščin. Nekateri ZZ so izpostavili pomembno vlogo motivacije in pripravljenosti pedagogov v šolah s prilagojenim programom, saj ta močno vpliva na napredovanje ter samostojnost oseb s PP. Ena od udeleženk je opozorila še na pomanjkanje varstva za osebe s PP med poletnimi meseci, kar otežuje zaposlitev njihovih staršev.
Nekateri ZZ so opozorili na izzive pri vključevanju v interesne dejavnosti, kjer pogosto primanjkuje prilagoditev. Na primer, oseba s PP, ki bi želela obiskovati glasbeno šolo, se pogosto ne more vpisati, saj šole ne nudijo potrebne individualne podpore. ZZ, ki dela v šoli, je povedala, da šole sicer upoštevajo kvote za vključevanje oseb s PP, vendar se pri tem pogosto odločijo za osebe z manj zahtevnimi potrebami (disleksija), kot pa za osebo z npr. avtizmom, saj bi v tem primeru imeli učitelji večje izzive pri prilagajanje.
ZZ so se strinjali, da je nujno potrebno povečati razumevanje in podporo za osebe s PP v izobraževalnem sistemu. Poudarili so potrebo po zagotovitvi enakih možnosti za vse posameznike, ne glede na njihove psihofizične sposobnosti, ter spodbujanje vseživljenjskega učenja in razvoja. Le s tem pristopom lahko ustvarimo bolj vključujočo in pravično družbo, ki spoštuje pravice vseh svojih članov in omogoča večjo samostojnost osebam s PP.
Osebe s PP, vključene v fokusno skupino in še vedno v izobraževalnem procesu, so zadovoljne z dejavnostmi, ki jih izvajajo v okviru PPVI, kot so ustvarjanje, kuhanje in šport. Poleg tega se vključujejo v različne interesne dejavnosti. Dva udeleženca sodelujeta v izletih z vlakom, eden še v ustvarjalno-podjetniškem krožku in planinskem krožku, tretji pa v pevski skupini. V Osnovni šoli s prilagojenim programom na Jesenicah en udeleženec opravlja prakso v Knjižnici Jesenice, kar ga zelo veseli. Povedali so še, da ob zaključku šolanja pripravijo valeto, kar jim predstavlja poseben dogodek.
Udeleženci, ki se še redno šolajo, so izrazili željo po nadaljnjem izobraževanju, pri čemer eden želi postati učitelj, drugi varuh, tretji pa kuhar.
Tisti, ki niso več redno vključeni v izobraževanje, imajo možnost sodelovati v različnih dodatnih krožkih in dejavnostih znotraj VDC. Te dejavnosti prispevajo k njihovemu vseživljenjskemu učenju. Tri udeleženke obiskujejo tečaj angleščine, dve se udeležujeta glasbenih dejavnosti, ena pa ustvarjalnih delavnic z glino. Na voljo so tudi tečaji masaže, družabne igre in namizni tenis, vendar jih udeleženci fokusnih skupin trenutno ne obiskujejo. Dva udeleženca ne sodelujeta v nobeni dodatni aktivnosti. Kljub tem možnostim ostaja velika želja po izobraževanju med osebami s PP. Želijo si več priložnosti za pridobivanje novih znanj in veščin, ki bi jim omogočile večjo samostojnost ter izboljšale možnosti za zaposlitev. Povedali so, da si želijo delati kot: kuhar, slaščičar, veterinarka. Poleg formalnega izobraževanja si osebe s PP želijo tudi več priložnosti za neformalno učenje in druženje, saj so možnosti za druženje in sodelovanje v skupinskih aktivnostih ključne za njihovo dobro počutje in osebno rast.
Na podlagi analize anketnih podatkov in rezultatov fokusnih skupin lahko zaključimo, da izobraževanje oseb s PP po 18. letu pomembno prispeva k povečanju njihove stopnje samostojnosti. Rezultati ankete potrjujejo to ugotovitev, saj je 77 % od 117 anketirancev izrazilo prepričanje, da ima izobraževanje po 18. letu starosti velik vpliv na samostojnost.
Poleg tega je 84 % vseh anketirancev ter vsi udeleženci fokusnih skupin soglašalo, da izobraževanje pozitivno vpliva na stopnjo samostojnosti, kar potrjuje široko sprejemanje stališča o koristnosti izobraževanja po 18. letu. Te ugotovitve nakazujejo, da so izobraževalni programi ključnega pomena za podporo in spodbujanje samostojnosti teh posameznikov, kar je pomemben korak k njihovemu celostnemu razvoju in vključevanju v družbo.
PRIPOROČILA
V tem delu so predstavljena priporočila, usmerjena v izboljšanje izobraževalnih možnosti oseb s PP. Naša priporočila izhajajo iz prepoznanih izzivov in potreb, ki so bili identificirani v analizi, z namenom zagotoviti, da ta ranljiva skupina posameznikov doseže optimalen razvoj in vključenost v izobraževalni proces.
Izzivi, s katerimi se soočajo osebe s PP v izobraževanju po 18. letu, so kompleksni in pogosto presegajo okvir zakonodajnih določb, ki zagotavljajo pravico do vključujočega izobraževanja. Čeprav pravni okvir zagotavlja teoretične možnosti za dostop do izobraževalnih programov, praksa pogosto pokaže omejene na tem področju. Velikokrat se osebe s PP znajdejo v posebnih izobraževalnih programih, kar omejuje njihove možnosti za vključitev v redni izobraževalni sistem ter za nadaljnji osebni in poklicni razvoj.
Poudariti je treba potrebo po celovitih in sistematičnih prilagoditvah izobraževalnega procesa, ki bo omogočil boljšo pripravo posameznikov na samostojno življenje v skupnosti. Ključno je, da osebe s PP dobijo priložnost za vseživljenjsko učenje, kar je temelj za njihov osebni in poklicni razvoj ter večjo socialno vključenost. Kljub obstoječim javnim politikam in zakonodaji, ki to zagotavlja, realnost pogosto ni usklajena, kar pomeni, da mnogi posamezniki s PP ostanejo brez priložnosti za razvoj svojih sposobnosti in vključitev na trg dela.
Na podlagi analize zbranih empiričnih podatkov smo prepoznali ključna področja, kjer je potrebno sistemsko izboljšanje izobraževalnega procesa. Ta priporočila so usmerjena v zagotavljanje enakih možnosti, vključevanje v družbeno življenje ter omogočanje dostojnega in samostojnega življenja. Upamo, da bodo predlagane spremembe prispevale k izboljšanju izobraževalnih izkušenj teh posameznikov ter k večji enakosti in pravičnosti v izobraževalnem sistemu.
Razvoj individualiziranih izobraževalnih programov
Za izboljšanje izobraževanja oseb s PP v šolah s prilagojenim programom je ključnega pomena razvoj individualiziranih izobraževalnih programov. Ti programi naj temeljijo na specifičnih potrebah, sposobnostih in interesih vsakega posameznika tako, da kar najbolje podpirajo napredek in razvoj vsake osebe s PP.
V tem okviru je potrebno:
- ugotoviti specifične potrebe in sposobnosti s celovito oceno vsakega posameznika. To vključuje tako kognitivne in čustvene sposobnosti kot tudi posebne interese in želje posameznika.
- Program mora vsebovati jasno določene cilje, ki so usklajeni z individualnimi sposobnostmi in potencialom osebe. Cilji naj bodo realni in dosegljivi, vendar hkrati izzivalni in spodbujajoči za razvoj posameznika.
- Učne vsebine, metode in pripomočki morajo biti prilagojeni potrebam. To lahko vključuje uporabo alternativnih učnih virov, specializiranih učnih pripomočkov in metod poučevanja, ki ustrezajo specifičnim učnim stilom in potrebam.
Da bi se zagotovilo, da individualizirani izobraževalni programi ostajajo učinkoviti, je nujno redno spremljanje napredka posameznika:
- strokovnjaki, vključeni v izobraževalni proces (kot so učitelji, svetovalci in drugi specializirani strokovnjaki), morajo redno spremljati napredek posameznika, z ocenjevanjem dosežkov, prepoznavanjem težav in iskanjem načinov za izboljšanje učnih izkušenj.
- Na podlagi rednega spremljanja je potrebno prilagajati izobraževalni program. Spremembe v programu lahko vključujejo prilagoditev ciljev, metod poučevanja, učnih vsebin ali celo časovnih okvirjev, kar omogoča prilagajanje potrebam posameznika, bodisi zaradi napredka bodisi zaradi novih izzivov.
- Pomembno je vključiti ZZ v proces spremljanja in prilagajanja programa. Njihovo sodelovanje omogoča boljše razumevanje napredka in težav posameznika ter prispeva k oblikovanju ustreznih strategij za podporo.
Da bi zagotavljali kakovostno izvajanje individualiziranih izobraževalnih programov, je potrebno tudi:
- izobraževanje in usposabljanje strokovnjakov, vključenih v izobraževalni proces. Potrebno je redno usposabljati o najboljših praksah za razvoj in izvajanje individualiziranih programov, kar vključuje usposabljanje na področju različnih učnih metod, prilagoditev in uporabe specifičnih učnih pripomočkov.
- Zagotoviti je treba ustrezno podporo in vire strokovnjakom, kar vključuje dostop do specializiranih virov, orodij in sodelovanja z drugimi strokovnjaki ter organizacijami, ki lahko nudijo dodatno pomoč in nasvete.
Implementacija teh priporočil bo pripomogla k izboljšanju izobraževalnih izkušenj oseb s PP, saj bo omogočila, da se izobraževalni programi prilagodijo njihovim individualnim potrebam in potencialu, kar bo prispevalo k njihovemu boljšemu razvoju in večji samostojnosti.
Ustvarjanje povezav med šolami s prilagojenim programom in podjetji za integracijo oseb s posebnimi potrebami v poklicno in strokovno izobraževanje
Za učinkovito integracijo oseb s PP v poklicno in strokovno izobraževanje je ključno vzpostaviti trdne povezave med šolami s prilagojenim programom in podjetji. Te povezave bodo omogočile vključevanje oseb s PP v praktičen pouk ter pridobivanje delovnih izkušenj, prilagojenih njihovim zmožnostim in interesom. S tem se lahko zagotovi, da bodo te osebe bolje pripravljene na vstop v trg dela, večja samostojnost ter socialna vključenost.
Za uspešno integracijo je potrebno vzpostaviti močne partnerske odnose med šolami s prilagojenim programom in lokalnimi podjetji ter organizacijami.
Priporočila:
- šole naj poiščejo podjetja in organizacije, ki so pripravljene sodelovati pri vključevanju oseb s PP v prakso. To vključuje vse vrste podjetij, od malih lokalnih podjetij do večjih korporacij, ki so odprte za prilagajanje svojih delovnih nalog in okolja potrebam teh posameznikov.
- Zasnovati je treba specifične programe, ki vključujejo praktičen pouk v podjetjih, kjer bodo osebe s PP lahko pridobivale konkretne delovne izkušnje. Ti programi naj bodo prilagojeni njihovim sposobnostim in interesom ter vključujejo jasno opredeljene cilje in naloge.
Delovne izkušnje, pridobljene v okviru tovrstnih programov, morajo biti prilagojene individualnim potrebam in interesom oseb s PP:
- podjetja naj prilagodijo naloge in delovno okolje, da ustreza zmožnostim posameznika. To lahko vključuje prilagoditev delovnih postopkov, dostopnosti delovnega prostora ali uvedbo dodatnih podpornih ukrepov, kot so mentorji ali asistenti.
- Zagotoviti je treba, da imajo osebe s PP dostop do ustrezne podpore, kot so svetovalci za poklicno orientacijo ali mentorji znotraj podjetja, ki bodo nudili pomoč pri prilagajanju na delovno okolje in naloge.
Za uspešno vključevanje oseb s PP v delovni proces je potrebno, da se izobraževalni cilji uskladijo z dejanskimi potrebami in pričakovanji delodajalcev:
- izobraževalne vsebine in naloge naj bodo usklajene z zahtevami, ki jih podjetja postavljajo svojim zaposlenim – usposabljanje specifičnih veščin in znanj, ki so potrebna na določenih delovnih mestih.
- Uvesti je treba mehanizme za redno zbiranje povratnih informacij od podjetij, kar omogoča prilagajanje izobraževalnih programov glede na dejanske izkušnje in potrebe na trgu dela.
V procesu vključevanja oseb s PP v praktično usposabljanje morajo biti vključeni tudi ZZ in sicer:
- ZZ morajo biti obveščeni o možnostih za praktično usposabljanje in njihovem pomenu za poklicno usposobljenost. Poleg tega naj jim bodo na voljo informacije o tem, kako lahko podprejo svoje varovance pri iskanju in uspešnem opravljanju praktičnih nalog.
- ZZ naj bodo vključeni v načrtovanje izobraževalnih programov in iskanje ustreznih priložnosti za praktično usposabljanje.
Za zagotavljanje uspešne integracije oseb s PP v poklicno in strokovno izobraževanje je pomembno tudi spodbujati inovacije in dobre prakse:
- razvijati inovativne pristope in modele za vključevanje oseb s PP v prakso, ki lahko služijo kot primeri dobre prakse za druge šole in podjetja.
- Ustvariti platforme za deljenje izkušenj in uspešnih zgodb med šolami, podjetji in drugimi deležniki, kar omogoča širjenje pozitivnih praks in izboljšanje sistemskih pristopov.
S tem pristopom bomo ustvarili okolje, kjer bodo osebe s PP vključene v delovni proces na način, ki ustreza njihovim sposobnostim in interesom, kar bo prispevalo k njihovi večji zaposljivosti, samostojnosti in socialni vključenosti.
Zagotavljanje dostopnosti in podpore za osebe s posebnimi potrebami v rednih šolah
Za zagotavljanje enakih priložnosti in uspešno vključevanje oseb s PP v redne šole je nujno sprejeti celovit pristop, ki vključuje fizične, tehnične, pedagoške in organizacijske prilagoditve.
Vse šole morajo biti opremljene z dvigali in rampami, ki omogočajo enostaven dostop vsem, vključno z osebami s PP, ki se težko gibljejo. Dostop do vseh šolskih prostorov, vključno z učilnicami, knjižnicami, toaletami in drugimi ključnimi območji, mora biti omogočen brez fizičnih ovir.
Ustvariti je treba prilagojene prostore, kot so sobe za umiritev ali posebni učni prostori, ki ustrezajo potrebam učencev s PP. Ti prostori naj bodo zasnovani tako, da zagotavljajo varno in spodbudno okolje za učenje.
Vse šole naj zagotavljajo dostop do sodobne tehnologije in pripomočkov, ki so prilagojeni potrebam oseb s PP. To vključuje uporabo programske opreme za pomoč pri učenju, dostopne računalniške pripomočke in tehnologijo za pomoč pri komunikaciji. Učenci s PP potrebujejo ustrezno usposabljanje in podporo pri uporabi tehničnih pripomočkov, kar vključuje pomoč pri nastavitvi in uporabo specifičnih tehnologij.
Uvesti je treba spodbude za osebe s PP, da se vključijo v redno šolstvo. To lahko vključuje finančne spodbude za šole, projekte ozaveščanja ter podporo pri iskanju primernega izobraževalnega programa.
Vsak učenec s PP naj ima dostop do individualiziranega izobraževalnega načrta, ki upošteva njihove specifične potrebe in interese ter omogoča dosego želene izobrazbe, ne glede na psihofizične sposobnosti.
Vsem učiteljem in šolskemu osebju je treba nuditi stalno izobraževanje o tehnikah inkluzivnega poučevanja, ki vključuje obvladovanje specifičnih strategij in metod za podporo učencem s PP.
Zagotoviti je treba dodatni kader, kot so specialni pedagogi, svetovalci in asistenti, ki bodo nudili podporo učiteljem pri delu z osebami s PP ter zagotavljali dodatno pomoč učencem.
Učne načrte je treba prilagoditi tako, da omogočajo vključitev oseb s PP. To vključuje prilagoditve v tempu poučevanja, metodah poučevanja ter učnih gradivih.
Učitelji naj uporabljajo različne metode učenja, ki ustrezajo različnim učnim stilom in potrebam učencev s PP. To lahko vključuje vizualne, avditivne in kinestetične metode ter uporabo prilagojenih učnih gradiv.
Pomembno je redno spremljanje napredka učencev s PP ter evalvacija učnih načrtov in metod poučevanja, da se zagotovi, da so prilagoditve učinkovite in ustrezajo potrebam posameznikov.
Šole naj spodbujajo socialno vključenost oseb s PP z organizacijo dejavnosti in projektov, ki vključujejo vse učence in spodbujajo medsebojno sodelovanje ter razumevanje.
Zagotoviti je treba dodatno podporo pri socialni interakciji, kot so mentorji ali socialni delavci, ki bodo pomagali pri integraciji učencev s PP v šolsko skupnost.
Z implementacijo teh priporočil bomo lahko zagotovili, da osebe s PP prejmejo kakovostno izobraževanje v rednih šolah, kar bo prispevalo k njihovi večji samostojnosti, socialni vključenosti in uspehu v izobraževalnem procesu.
Razvoj programov vseživljenjskega izobraževanja za osebe s posebnimi potrebami
Za zagotovitev učinkovitega vključevanja oseb s PP v vseživljenjsko izobraževanje je nujno razviti posebne programe, ki upoštevajo njihove edinstvene sposobnosti in potrebe ter omogočajo sodelovanje z »zdravo« populacijo. Ti programi naj vključujejo različne nivoje in vrste izobraževanja, od osnovnih veščin do naprednejših področij, ter naj omogočajo prilagoditve glede na osebne cilje in interese.
Pomembno je vzpostaviti povezave z usposobljenimi športnimi trenerji, mentorji in drugimi strokovnjaki, ki imajo izkušnje z delom z osebami s PP. Ti strokovnjaki bodo pomagali pri razvijanju programov, prilagojenih njihovim sposobnostim, ter nudili podporo in motivacijo pri vključevanju v različne aktivnosti. Strokovnjaki in mentorji, ki sodelujejo v teh programih, morajo prejemati redno usposabljanje o specifičnih potrebah oseb s PP, vključno s tehnikami vključevanja, motiviranja in prilagajanja programov.
Programi vseživljenjskega izobraževanja morajo omogočati vključevanje oseb s PP v aktivnosti z »zdravimi« udeleženci. To vključuje ustvarjanje priložnosti za skupinsko delo, sodelovanje v športnih tekmovanjih, kulturnih dogodkih in drugih skupinskih dejavnostih.
Ustvariti je potrebno tudi mehanizme za podporo socialni integraciji, kot so skupinski mentorji, ki bodo pomagali pri vključevanju oseb s PP v družbene in izobraževalne aktivnosti ter spodbujali medsebojno razumevanje in sodelovanje.
Za zagotovitev ustrezne integracije oseb s PP v izobraževalne programe je priporočljivo določiti kvote za sprejem oseb s PP glede na njihove specifične diagnoze. To pomeni, da bodo programi lahko zagotavljali primerno število mest za posamezne skupine, kar bo omogočilo boljše prilagajanje in podporo. Pri kvotah je nujno potrebno, da se kvote določijo po diagnozah in ne na splošno. Redno spremljanje in evalvacija teh kvot ter uspešnosti vključevanja oseb s PP v programe so ključnega pomena za prilagajanje in izboljšanje teh sistemov. Na podlagi povratnih informacij in rezultatov evalvacije je treba izvajati potrebne prilagoditve, da se zagotovi, da programi ostanejo učinkoviti in vključujoči.
Pomembno je tudi sodelovanje z organizacijami, ki se ukvarjajo z različnimi področji izobraževanja in usposabljanja. Te organizacije lahko nudijo dodatne vire, podporo in priložnosti za osebe s PP.
Z implementacijo teh priporočil bomo prispevali k razvoju vseživljenjskih izobraževalnih programov, ki so prilagojeni osebam s PP in omogočajo njihovo uspešno vključevanje v družbo. Le tako bomo zagotovili enake priložnosti za vse.
Organizacija skupnih projektov in aktivnosti ter izobraževalnih programov za povečanje razumevanja in sprejemanja
Za izboljšanje vključevanja oseb s PP v družbo in povečanje medsebojnega razumevanja je nujno organizirati skupne projekte in aktivnosti, ki vključujejo tako osebe s PP kot njihove »zdrave« vrstnike. Poleg tega je ključno uvajanje izobraževalnih programov za »zdravo« populacijo, katerih cilj je povečanje razumevanja in sprejemanja oseb s PP. Spodaj so opisani ključni elementi, ki jih je potrebno vključiti:
- razviti je treba širok spekter skupnih projektov in aktivnosti, ki omogočajo sodelovanje oseb s PP in njihovih »zdravih« vrstnikov. To lahko vključuje športne dogodke, umetniške delavnice, kulturne prireditve, skupinske igre ter projekte na področju družbenega življenja. Aktivnosti naj bodo zasnovane tako, da spodbujajo sodelovanje in medsebojno pomoč ter omogočajo prispevek vseh udeležencev.
- Vse dejavnosti morajo biti prilagojene specifičnim potrebam oseb s PP, da se zagotovi njihovo aktivno sodelovanje. To lahko vključuje fizične prilagoditve prostorov, dostopnost materialov, zagotavljanje osebnih pomočnikov ter prilagojene naloge in vloge v okviru aktivnosti.
- Aktivnosti naj spodbujajo medsebojno sodelovanje in razumevanje med osebami s PP in njihovimi vrstniki. Organizirati je treba tudi delavnice ali srečanja, kjer se lahko udeleženci pogovarjajo o svojih izkušnjah in zaznavah ter gradijo medsebojno zaupanje in prijateljstvo.
- Uvajati je treba izobraževalne programe za »zdravo« populacijo, ki se osredotočajo na povečanje razumevanja oseb s PP in spodbujanje njihovega sprejemanja. Ti programi naj vključujejo vsebine o različnih vrstah posebnih potreb oz. diagnoz, njihovih izzivih in močeh ter o pomenu inkluzivnosti in enakosti.
- Organizirati je treba delavnice, seminarje in predavanja, ki vključujejo strokovnjake, osebe s PP in njihove ZZ ter druge udeležence. Ti dogodki naj nudijo informacije in izkušnje o tem, kako podpirati osebe s PP, kako se lahko vsi vključujejo v skupnost ter kako graditi bolj vključujočo družbo.
- Programi za »zdravo« populacijo naj se vključijo v šolske kurikulume, da se od zgodnjega otroštva spodbujajo vrednote sprejemanja in razumevanja.
- Pomembno je redno spremljanje in ocenjevanje učinkov izobraževalnih programov. Na podlagi povratnih informacij udeležencev in analiz uspešnosti programov je treba izvajati potrebne prilagoditve in izboljšave.
- Aktivnosti in programi naj vključujejo tudi lokalne skupnosti in organizacije, da se poveča dostopnost in vključitev oseb s PP v širšo družbo. Sodelovanje z lokalnimi podjetji, nevladnimi organizacijami in drugimi institucijami lahko prispeva k razvoju dodatnih priložnosti za vključevanje oseb s PP.
- Na področju organizacije dogodkov in programov je ključno ustvariti spodbudno okolje, kjer se bodo osebe s PP počutile dobrodošle in spoštovane. To vključuje odprtost in pripravljenost vseh udeležencev, da sprejmejo in podpirajo različne zmožnosti in prispevke posameznikov.
- Sodelovanje z društvi in organizacijami, ki se ukvarjajo z osebami s PP, lahko pripomore k boljšemu povezovanju različnih skupin in k organizaciji skupnih dogodkov in projektov.
Programi in aktivnosti naj spodbujajo krepitev socialnih omrežij in prijateljstev med osebami s PP in njihovimi vrstniki.
Z organizacijo skupnih projektov in aktivnosti ter uvajanjem izobraževalnih programov za »zdravo« populacijo bomo prispevali k večjemu razumevanju in sprejemanju oseb s PP ter izboljšali njihovo vključenost v družbo. Le tako bomo ustvarili vključujoče okolje, kjer so vsi posamezniki cenjeni in spoštovani, ne glede na njihove posebne potrebe.
SKLEP
Na podlagi analize javnih politik, strokovne literature, odgovorov fokusnih skupin ter rezultatov ankete smo oblikovali priporočila, ki se osredotočajo na ključne izzive in priložnosti za izboljšanje izobraževanja oseb s PP ter povečanje njihove samostojnosti. Naša analiza je razkrila, da kljub prizadevanjem za izboljšanje še vedno obstaja veliko prostora za napredek.
Rezultati raziskave so jasno pokazali, da trenutne sistemske ovire, ki omejujejo dostop do izobraževalnih programov, vplivajo na sposobnost posameznikov s PP za dosego polne samostojnosti. Vseživljenjsko izobraževanje, ki vključuje raznolike dejavnosti in prilagojene programe, je ključno za širjenje znanja, krepitev socialnih veščin in izboljšanje vključevanja v družbo. Zato je nujno, da se izobraževalni programi prilagajajo specifičnim potrebam in interesom oseb s PP, da bi omogočili njihov celostni osebnostni in poklicni razvoj ter prispevali k izboljšanju njihove kakovosti življenja.
Pomanjkanje dostopa do ustreznih in raznolikih izobraževalnih možnosti za osebe s PP še vedno omejuje njihove možnosti za dosego avtonomije in samostojnega življenja. Izobraževanje po 18. letu starosti je ključnega pomena, saj omogoča pridobivanje novih znanj in veščin ter razvoj socialnih kompetenc. Vseživljenjsko učenje je pravica, ki mora biti zagotovljena brez diskriminacije, saj prispeva k enakopravni udeležbi oseb s PP v izobraževalni proces in širšo družbo.
Obstoječe zakonodajne smernice, ki predvidevajo vključujoče izobraževanje, še vedno naletijo na številne ovire v praksi, kar potrjuje potrebo po sistematičnih izboljšavah. Zato je nujno, da se v javnih politikah jasno opredeli pravica do vseživljenjskega učenja za osebe s PP in zagotovi potrebne vire ter prilagoditve za njihov dostop do različnih oblik učenja. Le tako bomo lahko ustvarili bolj enakopravno in inkluzivno družbo, ki spoštuje pravice vseh njenih članov ter omogoča vseživljenjski razvoj in aktivno vključevanje v skupnost.
Naša priporočila so usmerjena v odpravo obstoječih ovir in spodbujanje celostnega pristopa k izobraževanju, kar bi prispevalo k večji samostojnosti in izboljšanju življenjske kakovosti teh posameznikov. Upamo, da bodo naše ugotovitve in priporočila spodbudile nadaljnje raziskave in prispevale k pozitivnim spremembam na tem pomembnem področju.
LITERATURA IN VIRI
- Convention on the Rights of Persons with Disabilities. (2006). United Nations. 61. seja generalne skupščine z resolucijo A/RES/61/106. Podpisana 12. decembra 2006 v Združenih državah, v veljavi od 3. maja 2008. https://www.ohchr.org/en/instruments-mechanisms/instruments/convention-rights-persons-disabilities.
- CUDV Črna na Koroškem. (2021). Programi in storitve. Pridobljeno 26. aprila 2024, prek: https://www.cudv-ml.si/programi/.
- CUDV Draga. (b. d.). O centru. Pridobljeno 26. aprila 2024, prek: https://www.center-db.si/activity/.
- CUDV Radovljica. (b. d.). Programi. Pridobljeno 27. aprila 2024, prek: https://www.cudv-ml.si/programi/.
- Društvo LEPA SI. (2023). Publikacija: VSI! mladi, zdravi, enaki: interno gradivo. Jesenice: Društvo LEPA SI.
- Društvo za kulturo inkluzije. (2021). O nas. Pridobljeno 23. aprila 2024, prek: https://www.drustvozakulturoinkluzije.eu/o-nas/.
- European agency for Special Needs and inclusive Educations. (2023). Country information. Pridobljeno 27. aprila 2024, prek: https://www.european-agency.org/country-information.
- Meh, D. (2000). Drugačnost. Medicinski razgledi. let. 2000. št.: 39, 107–112.
- Osnovna šola Ane Gale. (b. d.). O šoli. Pridobljeno 27. aprila 2024, prek: https://www.os-anegale.si/.
- Osnovna šola Kozara. (b. d.). O nas. Pridobljeno 27. aprila 2024, prek: https://www.os-kozara.si/.
- Osnovna šola Polde Stražišar. (b. d.). O šoli. Pridobljeno 27. aprila 2024, prek: https://poldestrazisar.splet.arnes.si/o-soli-2/.
- Osnovna šola Roje. (b. d.). O šoli. Pridobljeno 27. aprila 2024, prek: https://www.roje.si/o-soli/.
- Področna komisija za poklicno in strokovno izobraževanje otrok s posebnimi potrebami (2004). Strokovne podlage za pripravo prilagojenih programov poklicnega in strokovnega izobraževanja, ki zagotavljajo enakovreden izobrazbeni standard. Sprejeto na 68. seji Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje. Pridobljeno 12. junija 2024, prek: https://www.gov.si/assets/ministrstva/MVI/Dokumenti/Izobrazevanje-otrok-s-posebnimi-potrebami/strokovne_podlage.pdf.
- Right to education. (b. d.). Disabled people. Pridobljeno 27. aprila 2024, prek: https://www.right-to-education.org/issue-page/marginalised-groups/persons-disabilities.
- Zakon o osnovni šoli. (1996). Uradni list Republike Slovenije štev. 001-22-22/96. https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO448.
- Zakon o socialnem varstvu. (1992 in dop.). Uradni list Republike Slovenije, štev. št. 41/07 – uradno prečiščeno besedilo, 61/10, 62/10 – ZUPJS, 57/12, 39/16, 52/16 – ZPPreb-1, 15/17 – DZ, 29/17, 54/17, 21/18 – ZNOrg, 31/18 – ZOA-A, 28/19, 189/20 – ZFRO, 196/21 – ZDOsk, 82/23 in 84/23 – ZDOsk-1. https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO869.
- Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami. (2013 in dop.). Uradni list Republike Slovenije, štev. 58/11, 40/12 – ZUJF, 90/12, 41/17 – ZOPOPP in 200/20 – ZOOMTVI. https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO5896.
- Zveza društev za cerebralno paralizo Slovenije. (b. d.). Šola/družina. Pridobljeno 27. aprila 2024, prek: https://www.soncek.org/sola-druzina/.
- Zveza Sožitje. (b. d.). Zveza Sožitje. Pridobljeno 27. aprila 2024, prek: https://www.zveza-sozitje.si/.
- Žgur, E. (2016). Inovativna učna okolja: priložnost in možnost za zaposlovanje (tudi) oseb s posebnimi potrebami. Vodenje v vzgoji in izobraževanju. Let. 14. št. 34, 5–19.