Prosti čas

Izzivi in priložnosti za večjo samostojnost oseb s posebnimi potrebami v Sloveniji: Analiza aktivnega preživljanja prostega časa

Avtor: Društvo LEPA SI, avgust 2024

IZVLEČEK

Raziskava z naslovom “Izzivi in priložnosti za večjo samostojnost oseb s posebnimi potrebami v Sloveniji” sistematično preučuje življenje posameznikov s posebnimi potrebami, pri čemer se analiza osredotoča na področje aktivnega preživljanja prostega časa.

Namen raziskave je bil odkriti izzive, s katerimi se soočajo osebe s posebnimi potrebami, ter raziskati priložnosti za izboljšanje njihove samostojnosti in vključenosti v družbo.

V raziskavi so bile uporabljene kombinirane kvantitativne in kvalitativne metode, vključno z anketiranjem na nacionalni ravni ter izvedbo fokusnih skupin na občinski ravni. Te metode so omogočile pridobitev vpogleda v specifične potrebe, želje in izkušnje te skupine posameznikov.

Glavni cilj raziskave je prispevati k izboljšanju prakse v javnih politikah ter v zasebnih in prostovoljnih organizacijah, s poudarkom na ustvarjanju okolja, ki bo omogočilo večjo samostojnost oseb s posebnimi potrebami v Sloveniji. Raziskava si prizadeva tudi za širše družbeno razumevanje in sprejetje ter za ustvarjanje bolj vključujočega okolja za vse posameznike, ne glede na njihove psihofizične sposobnosti. Zagotavljanje enakih možnosti je ključno za napredek družbe, kjer se spoštujejo in cenijo različne potrebe in prispevki vseh posameznikov.

Na podlagi ugotovitev so bila oblikovana konkretna priporočila za izboljšanje razmer, ki bodo pripomogla k večjemu aktivnemu preživljanju prostega časa in posledično večji samostojnosti oseb s posebnimi potrebami.

Ključne besede: osebe s posebnimi potrebami, aktivno preživljanje prostega časa, samostojnost, inkluzivnost, stigmatizacija

 ABSTRACT

The study titled “Challenges and Opportunities for Greater Independence of Persons with Special Needs in Slovenia” systematically examines the lives of individuals with special needs, focusing specifically on the area of active leisure activities.

The aim of the research was to identify the challenges faced by persons with special needs and explore opportunities to enhance their independence and social inclusion.

The study employed a combination of quantitative and qualitative methods, including national surveys and focus groups conducted at the municipal level. These methods provided insights into the specific needs, desires, and experiences of this group of individuals.

The primary goal of the research is to contribute to improving practices in public policies, as well as in private and voluntary organizations, with an emphasis on creating an environment that fosters greater independence for persons with special needs in Slovenia. The research also seeks to promote broader societal understanding and acceptance, and to create a more inclusive environment for all individuals, regardless of their physical and mental abilities. Ensuring equal opportunities is crucial for the progress of a society that respects and values the diverse needs and contributions of all individuals.

Based on the findings, specific recommendations were developed to improve conditions, which will contribute to greater active leisure participation and, consequently, to greater independence of persons with special needs.

Keywords: individuals with special needs, active leisure time, independence, inclusiveness, stigmatization

UVOD

Razumevanje dejavnikov, ki vplivajo na samostojnost oseb s posebnimi potrebami (PP), je ključno za razvoj učinkovitih ukrepov za izboljšanje njihove socialne vključitve. Sprejemanje različnosti je temelj inkluzivnega okolja, ki zagotavlja enake možnosti in pravice za vse posameznike. Kot poudarja Meh (2000, str. 107-108), je ta proces kompleksen in zahteva celostno obravnavo, vključno z empatijo, razumevanjem in zavestnimi odločitvami. Kljub izzivom je sprejemanje drugačnosti nujno za ustvarjanje družbe, ki omogoča enake možnosti vsem.

Raziskava se osredotoča na odrasle osebe s PP v Sloveniji, pri čemer posebno pozornost namenja osebam z Downovim sindromom (DS), cerebralno paralizo (CP), motnjami avtističnega spektra (SAM) in/ali motnjami v duševnem razvoju (MDR). Cilj raziskave je identificirati ključne izzive in priložnosti ter ponuditi priporočila za izboljšave na tem področju. Na podlagi analize podatkov in pregleda literature so oblikovana priporočila za spodbujanje večje inkluzivnosti ter povečanje samostojnosti oseb s PP. Ta priporočila vključujejo javno-politične smernice ter smernice za javne in zasebne zavode in društva, kar lahko prispeva k izboljšanju samostojnosti oseb s PP, ozaveščanju javnosti, spreminjanju odnosa do drugačnosti, zmanjševanju stigmatizacije in ustvarjanju bolj vključujočega okolja.

Ker v Sloveniji ne obstaja uradna evidenca za osebe z različnimi raziskovanimi stanji, so za oceno njihovega števila uporabljeni različni viri. Po podatkih svetovne statistike naj bi bilo v Sloveniji približno 20.000 oseb z motnjami avtističnega spektra (Medved in Opara, 2021). Jurišić (2015) navaja, da se na 1.245 novorojenčkov rodi eden z Downovim sindromom. Glede na podatke Statističnega urada (2022), se je v zadnjih 60 letih v povprečju na leto rodilo 23.481 otrok. Iz podatkov lahko predpostavimo, da se vsako leto rodi 18 otrok z DS in ob predpostavki, da je življenjska doba 60 let, ocenjujemo, da danes v Sloveniji živi 1.130 oseb z DS. Murgel (2018) ocenjuje, da je v Sloveniji med 8.000 in 12.000 oseb z motnjami v duševnem razvoju. Po podatkih Zveze društev za cerebralno paralizo Slovenije (b. d. a.) se v društva združuje več kot 4.000 oseb s cerebralno paralizo in drugimi invalidnostmi.

Na podlagi zbranih podatkov se ocenjuje, da v Sloveniji živi približno 37.000 oseb s CP, DS, MDR in/ali SAM.

Za zbiranje podatkov je bila uporabljena tehnika snežne kepe, primerna za dostop do specifičnih in težko dostopnih populacij, kot so osebe s PP. S tem pristopom je bil pridobljen vzorec 120 oseb s PP, kar predstavlja 0,3 % ocenjene populacije. V raziskavi so sodelovale tudi fokusne skupine, ki so vključevale 8 oseb s PP in 8 njihovih zakonitih zastopnikov (ZZ) iz društva LEPA SI.

Raziskava preučuje, v kolikšni meri aktivno preživljanje prostega časa prispeva k večji samostojnosti oseb s PP ter njihove želje in potrebe glede prostočasnih aktivnosti.

OBLIKOVANJE IN IZVAJANJE UČINKOVITIH JAVNIH POLITIK NA PODROČJU AKTIVNEGA PREŽIVLJANJA PROSTEGA ČASA OSEB S POSEBNIMI POTREBAMI V SLOVENIJI

Oblikovanje in izvajanje učinkovitih javnih politik na področju aktivnega preživljanja prostega časa oseb s PP v Sloveniji spada pod pristojnost Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (v nadaljevanju MDDSZ) in Ministrstva za solidarno prihodnost (MSP).

Kot navaja IUS info (b. d.), aktivno preživljanje prostega časa oseb s PP temelji na določbah Zakona o socialnem varstvu (ZSV). Ta zakon določa organizirano celovito skrb za odrasle osebe s PP, vključno z razvijanjem individualnosti in vključevanjem v skupnost. Poudarja pomen vseživljenjskega učenja kot sestavnega dela storitev socialnega vključevanja, zaposlitev pod posebnimi pogoji, ki omogočajo ohranjanje pridobljenih znanj, prebivanje s podporo ter razvoj aktivnosti za aktivno preživljanje prostega časa.

Aktivno preživljanje prostega časa oseb s PP je torej podprto z zakonskimi določbami, ki omogočajo organizirano skrb za te osebe, vključno z razvijanjem njihove individualnosti in harmoničnim vključevanjem v okolje. ZSV tako zagotavlja celovit pravni okvir za podporo osebam s PP, vključno s programi za aktivno preživljanje prostega časa, ki spodbujajo njihovo vključevanje v skupnost in razvijanje njihovih sposobnosti.

V Sloveniji Zakon o socialnem vključevanju (2018 in dop.) (ZDOsk) predstavlja temelj za širši družbeni premik k bolj inkluzivni in raznoliki družbi. S svojimi določbami spodbuja družbeno ozaveščenost in aktivno udeležbo vseh deležnikov v procesu zagotavljanja enakopravnosti in enakih možnosti za vse posameznike, ne glede na morebitne psihofizične sposobnosti. Poseben pomen zakona se odraža v njegovi usmerjenosti k ustvarjanju pogojev za čim bolj samostojno življenje oseb s PP ter njihovo popolno vključevanje v družbo. To ne pomeni le zagotavljanja osnovnih potreb in storitev, temveč tudi spodbujanje inovativnih pristopov ter razvoj programov, ki bodo osebam s PP omogočili aktivno sodelovanje v vseh vidikih družbenega življenja. Pomemben vidik zakona je tudi poudarek na neprofitnosti izvajanja programov in usposabljanj, kar zagotavlja, da so storitve osredotočene na potrebe posameznikov, ne pa na dobiček. S tem se ustvarja okolje, v katerem so storitve usmerjene k izboljšanju kakovosti življenja, ne pa zgolj k doseganju finančnih ciljev. Zakon prav tako postavlja temelje za aktivno sodelovanje oseb s PP v družbenem življenju in spodbuja razvoj inkluzivnih praks, vključno z izobraževalnimi, kulturnimi, športnimi in rekreativnimi dejavnostmi.

Konvencija o pravicah invalidov (2006, 3., 19., 24. in 26. člen) (CRPD) zavezuje države podpisnice k izvajanju ukrepov, ki osebam s posebnimi potrebami omogočajo polno vključenost v družbo. Konvencija poudarja spoštovanje dostojanstva, nediskriminacijo, enakost možnosti ter spoštovanje raznolikosti. S temi načeli se zagotavlja, da osebe s PP lahko živijo neodvisno in polno življenje ter se enakovredno vključujejo v vse vidike družbenega življenja.

Zakonodaja v Sloveniji zagotavlja celovito podporo osebam s PP, vključno z vključevanjem v skupnost. Pomembno je, da se pri načrtovanju in izvajanju programov posebna pozornost nameni dostopnosti, prilagoditvam in podpori, ki omogočajo osebam s PP polno sodelovanje in aktivno udeležbo v družbenem življenju.

Raziskovanje stanja pri izvajalcih, tako v javnem kot v zasebnem sektorju, je ključno za razumevanje dejanskih možnosti za osebe s PP. Osredotočanje na različne vidike, ki vplivajo na samostojnost teh posameznikov, omogoča oblikovanje ustreznih ukrepov za izboljšanje njihove samostojnosti ter vključenosti.

Kot poudarja Carrozzino v pogovoru s Kiswarday (2018), je vsak posameznik vreden vključevanja. Zagovarja idejo, da mora biti celotna družba prežeta z inkluzivnimi vrednotami. Po njenem mnenju je ključno, da se zavedamo, kako primanjkljaji, motnje in ovire niso le posebnosti posameznikov, ampak del človeške narave, zato je pomembno, da prečistimo svoje znanje, ga reflektiramo in preoblikujemo, da bomo bolje sprejemali in omogočali inkluzijo. Poudarja še, da okolje lahko močno vpliva na posameznikovo zmožnost ali nezmožnost, pri čemer tudi osebe s PP izražajo enake osnovne potrebe, kot so potreba po ljubezni, pozornosti, pripadnosti in skupnosti ter možnost učenja in dela. Razlika je le v tem, da je potrebno okolje prilagoditi, da bi zadostili njihovim specifičnim potrebam. Pomembno je zagotoviti enakost, ki bo omogočila aktivno in kakovostno vključevanje oseb s PP v družbo, kar pomeni odstraniti ovire, ki bi lahko preprečile njihovo sodelovanje in vključevanje.

Görgner (2017) še dodaja, da je pomembno premagovanje osebnih predsodkov ter zagotavljanje podpore in samostojnosti tem posameznikom v obsegu, ki ga zmorejo. Rutar in drugi (2020) opozarjajo, da kljub nediskriminaciji družba in država še vedno nista popolnoma vključujoči do oseb s PP. Čeprav načeloma ne izključuje te skupine ljudi, so mehanizmi družbenega življenja včasih takšni, da določenim posameznikom omogočajo lažji dostop do storitev in priložnosti, medtem ko drugim to dostopnost otežujejo ali celo onemogočajo. Tudi Rutar (2017) izpostavlja, da so osebe s PP zaradi stigmatizacije, diagnoz, nalepk in oznak pogosto izključene, zato je ključno, da se jih vključi nazaj v družbo ter jim pomaga zadovoljiti njihove potrebe, čemur so namenjene delavnice, kot jih omenjajo Rutar in drugi (2020). Te delavnice imajo namen omogočiti osebam s PP aktivno udeležbo v lokalni skupnosti, vzpostaviti stike z drugimi ljudmi in jih predstaviti kot enakovredne člane družbe, kar omogoča njihovo sprejemanje in vključevanje v družbo. Aktivno preživljanje prostega časa je torej pomembno ne le za posameznike, ampak tudi za celotno družbo, saj prispeva k bolj vključujočemu okolju za vse.

Aktivno preživljanje prostega časa je ključno za izpolnjevanje osnovnih potreb posameznikov s PP, tudi v tujini. Lord in Patterson (2008) opozarjata, da v Avstraliji sodelovanje v fizično aktivnih dejavnostih ne le omogoča pobeg od vsakdanjega življenja, temveč tudi spodbuja vključenost v skupinske dejavnosti, spoznavanje novih ljudi in doseganje osebnih ciljev, kar še posebej izboljšuje kakovost življenja oseb s PP. Zagotoviti je treba dostopnost in podporo za vključujoče dejavnosti, ki omogočajo polno sodelovanje v skupnosti. To vključuje raznoliko izbiro dejavnosti, podporo prijateljev ali prostovoljcev ter izboljšanje fizične dostopnosti objektov in infrastrukture. Pagán (2014) ugotavlja, da so osebe s PP v Španiji pogosteje nagnjene k pasivnim dejavnostim kot družabnim dogodkom v primerjavi z drugimi. Melboe in Ytterhus (2016) pa raziskujeta izključevanje oseb s PP iz prostočasnih dejavnosti, ki so namenjene mladim, na Norveškem. Poudarjata, da je ključno razumeti družbeni konstrukt, ki vpliva na razumevanje prostočasnih dejavnosti kot zasebni dobrobit, kar posledično sistematično izrinja osebe s PP iz teh dejavnosti. Izpostavljen je pomen razvedrilnih in rekreativnih dejavnosti za osebe s PP, ki lahko pomagajo zmanjšati tesnobo in izboljšati njihovo socialno interakcijo. Poudarjata še, da so te dejavnosti ključne za razvoj odnosov s vrstniki in izboljšanje socialne interakcije. Kljub temu se ugotavlja, da se osebe s PP manj udeležujejo razvedrilnih dejavnosti, kar se s starostjo še poslabša. Pomen dejavnosti za osebe s PP je zapisan tudi v dokumentih Združenih narodov, ki poudarjajo nujnost izmenjave kulturnih, zabavnih in športnih dejavnosti za osebe s PP. Vendar pa se zdi, da se osebe s PP soočajo s kompleksnejšimi omejitvami, povezanimi s prostim časom, kot so pomanjkanje sredstev, izzivi pri prevozu in usmeritve družbe (prav tam).

Za spodbujanje njihove udeležbe v dejavnostih in družabnem življenju je nujno zagotoviti dostopne objekte in naprave ter se boriti proti stigmatizaciji. Raziskave kažejo, da vključevanje v dejavnosti, ki ustrezajo individualnim potrebam in interesom, lahko bistveno izboljšajo kakovost življenja oseb s PP.

Po zadnjih raziskavah in priporočilih Evropske komisije (2021) so potrebni ukrepi za izboljšanje dostopnosti in kakovosti izobraževalnih dejavnosti ter zmanjšanje ovir, ki omejujejo dostop oseb s PP do teh dejavnosti. Pomembno je, da te dejavnosti temeljijo na načelih dostopnosti in prilagodljivosti, kar pomeni, da morajo biti prilagojene potrebam vsake osebe. Zakonodaja, vključno z Zakonom o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (ZOsn) in Zakonom o izobraževanju odraslih (ZIOsk), zagotavlja temelje za oblikovanje takšnih programov. Prav tako je pomembno, da so strokovni delavci ustrezno usposobljeni za delo z osebami s PP, kar vključuje poznavanje didaktičnih metod, prilagojenih učnih pripomočkov ter razvijanje kompetenc za delo v inkluzivnem okolju.

Skratka, učinkovite javne politike za aktivno preživljanje prostega časa oseb s PP zahtevajo celovit pristop, ki vključuje zakonodajo, strokovno usposabljanje in vključujoče prakse. To prispeva k večji samostojnosti in socialni vključenosti teh oseb, kar omogoča polno sodelovanje v družbi.

Tudi v Sloveniji je aktivno preživljanje prostega časa za osebe s PP ključnega pomena za njihovo celostno dobro počutje in vključevanje v družbo. Različni projekti in programi, ki jih nudijo tako javna kot zasebna društva in zavodi, igrajo pomembno vlogo pri tem, saj omogočajo dostop do številnih dejavnosti in dogodkov, prilagojenih posameznim potrebam in interesom. Ti programi segajo od športnih dejavnosti, umetniških delavnic, kulturnih dogodkov, do izletov in potovanj. Sodelovanje v teh aktivnostih omogoča osebam s PP, da razvijajo svoje interese, spretnosti in talente, hkrati pa krepijo socialne vezi in samozavest. Poleg tega aktivno preživljanje prostega časa prispeva k njihovemu občutku pripadnosti in enakopravnosti, saj imajo možnost sodelovati v številnih družbenih dejavnostih. Pomembno je, da so ti programi dostopni in prilagojeni različnim potrebam posameznikov, kar omogoča širjenje možnosti za aktivno participacijo in uživanje v življenju v celoti.

V društvu LEPA SI (2023, str. 4–7) se predano zavzemamo za omogočanje večje samostojnosti in vključevanje oseb s PP v družbo. Naše dejavnosti, kot so popoldanske delavnice, dopoldanska srečanja, projekti in letovanja, so posebej prilagojene potrebam te skupine. Glavni cilj društva je ustvariti prostor, kjer se lahko osebe s PP družijo, pridobivajo nova znanja in izkušnje ter se aktivno vključujejo v lokalno skupnost. S poudarkom na vključevanju oseb z različnimi telesnimi, intelektualnimi in duševnimi okvarami društvo izvaja program in projekte, ki spodbujajo socialno in delovno integracijo, reševanje osebnih stisk ter ozaveščanje o pravicah in zmanjševanje diskriminacije. Poleg tega si društvo prizadeva za širjenje ozaveščenosti o življenju oseb s PP in promocijo enakih možnosti, tako znotraj lokalne skupnosti kot tudi širše. Z dolgoročnimi projekti, kot je projekt VSI! mladi, zdravi, enaki, društvo spodbuja aktivnosti za enakovreden zdrav življenjski slog, obenem pa širi zavedanje, da biti zdrav ne pomeni ne biti invalid. Skozi svoje delovanje društvo LEPA SI uresničuje vizijo, da so osebe s PP pomembne, slišane, sprejete, varne in enakovredne v družbi ter prispeva k celovitemu razumevanju enakih možnosti za vse.

Podobno si tudi druga društva, kot je Društvo za kulturo inkluzije (2021), prizadevajo za aktivno preživljanje prostega časa oseb s PP, kar spodbuja njihovo samostojnost in enakovredno vključevanje v družbo. Njihov namen je razvijanje inkluzivne kulture in uveljavljanje pravic otrok, mladostnikov ter odraslih s PP. Skozi športne programe, kot je »Specialna vadba za otroke in mladostnike z SAM in MDR«, društvo omogoča kakovostno preživljanje prostega časa ter spodbuja socialne izkušnje in ekipni duh. Organizirajo tudi Mednarodni festival »Igraj se z mano«, ki vabi ljudi različnih starosti, spola in iz različnih držav, tako osebe s PP kot tiste brez njih. Poleg tega društvo organizira prostočasne programe, ki ponujajo širok spekter aktivnosti za osebe s PP, s ciljem čim večje inkluzivnosti. Skozi šport, umetnost, ustvarjalne aktivnosti in posebne dogodke, kot je praznovanje rojstnih dni, društvo ustvarja prostor za vključevanje oseb s PP ter zagotavlja strokovno podporo in spremstvo usposobljenih prostovoljcev.

 Zveza društev za cerebralno paralizo Slovenije (b. d. b.), kot nacionalna invalidska organizacija, ima dolgoletno prakso na področju vključevanja oseb s CP in drugimi invalidnostmi ter njihovih družin. Ustanovljena je bila pred več kot štirimi desetletji in danes predstavlja eno pomembnejših skupnosti za osebe s PP v Sloveniji. Njihovi programi in storitve so široko zasnovani in odražajo njihov holističen pristop k podpori v vseh vidikih življenja posameznika. Program “Ena šola za vse – Korak k Sončku” je prizadevanje za vključujoče izobraževanje, ki omogoča otrokom s PP enake možnosti za učenje in razvoj. Inkluzivne počitnice in zdravstveno-terapevtske kolonije nudijo priložnosti za druženje, rekreacijo in terapevtsko obravnavo v naravnem okolju. Programi socialnega vključevanja ter kulture, športa in rekreacije pa zagotavljajo priložnosti za osebno rast, razvoj veščin in aktivno preživljanje prostega časa.

Zveza Sožitje (b. d.) pa v Sloveniji predstavlja mrežo društev, ki se osredotočajo na podporo osebam z MDR. Njihovi programi rekreacije in športa ter spodbujanja kulturnih dejavnosti so ključni za izboljšanje kakovosti življenja teh posameznikov. Z izvajanjem programov tako na državni kot lokalni ravni zagotavljajo dostopnost in raznolikost podpore v skupnostih po vsej državi. S tem ne le izboljšujejo življenjske izkušnje posameznikov z MDR, temveč tudi zmanjšujejo stigme in spodbujajo inkluzivnost v družbi.

Poleg naštetih je takšnih društev še veliko in kot je pokazala raziskava, so osebe s PP večinoma vključene v različna društva in zavode, ki omogočajo aktivno preživljanje prostega časa, kot je razvidno iz grafa 1. Tisti, ki niso vključeni, kot razloge navajajo predvsem omejen dostop do dejavnosti, diagnozo, pomanjkanje motivacije, pomanjkanje informacij o možnostih in pomanjkanje dejavnosti za osebe s posebnimi potrebami, kar je razvidno iz grafov 2 in 3. Kljub visoki stopnji vključenosti v različna društva, kot je prikazano v grafu 4, pa si mnogi anketiranci še vedno želijo več priložnosti za aktivno preživljanje prostega časa. Glavni dejavniki, ki bi prispevali k večji aktivnosti, vključujejo širšo izbiro razpoložljivih in raznolikih dejavnosti, dodatna finančna sredstva, dostop do prevoznih sredstev, prilagojene objekte ter večjo motivacijo in podporo. Po drugi strani pa 31 % anketirancev meni, da so že dovolj aktivni in da ne potrebujejo dodatnih možnosti za preživljanje prostega časa.

Graf 1: Ste vključeni v društva, zasebne/javne zavode ali druge podobne institucije, ki omogočajo aktivno preživljanje prostega časa?

Vir: spletna anketa 1.ka (2024)

Graf 2: Zakaj niste vključeni?

Vir: spletna anketa 1.ka (2024)

Graf 3: Menite, da je v Sloveniji dovolj možnosti za aktivno preživljanje prostega časa?

Vir: spletna anketa 1.ka (2024)

Graf 4: Menite, da dovolj aktivno preživljate prosti čas? Če NE, kaj bi potrebovali za bolj aktivno preživljanje prostega časa?

Vir: spletna anketa 1.ka (2024)

 Kot prikazuje graf 5, 88 % vseh anketirancev meni, da aktivno preživljanje prostega časa prispeva k večji samostojnosti. Ta podatek je izjemno pomemben, saj iz grafa 6 izhaja, da aktivno preživljanje prostega časa pozitivno vpliva na fizično in duševno zdravje, spodbuja pridobivanje novih znanj in veščin ter krepi občutek pripadnosti. 

Graf 5: Aktivno preživljanje prostega časa vpliva na večjo samostojnost oseb s posebnimi potrebami

Vir: spletna anketa 1.ka (2024)

Graf 6: Na kakšen način menite, da aktivno preživljanje prostega časa prispeva k večji samostojnosti?

Vir: spletna anketa 1.ka (2024)

Kljub temu se 11 % anketirancev ne strinja z mnenjem, da aktivno preživljanje prostega časa prispeva k večji samostojnosti. Kot prikazuje graf 7, so glavni razlogi za to prepričanje omejene možnosti za vključevanje, pomanjkanje ustreznih programov, pomanjkanje podpore in usmerjanja ter omejen dostop do ustrezne infrastrukture. Poleg teh dejavnikov so anketiranci izrazili tudi mnenje, da so obstoječe dejavnosti pogosto prilagojene ljudem s PP, medtem ko oni raje preživljajo čas z osebami brez PP. Prav tako so poudarili, da niso vsi anketiranci zmožni sodelovati v različnih aktivnostih zaradi omejitev v gibalnih in umskih sposobnostih, kar otežuje njihovo udeležbo v npr. športnih dejavnostih.

Graf 7: Kateri so razlogi, da menite, da aktivno preživljanje prostega časa NE vpliva na večjo samostojnost?

Vir: spletna anketa 1.ka (2024)

Skoraj vsi anketiranci se strinjajo, da bi bilo treba uvesti spremembe, kot je prikazano v grafu 8. Med ključnimi predlogi za izboljšanje so povečanje finančne podpore društvom in podobnim institucijam za izvajanje programov in projektov, namenjenih aktivnemu preživljanju prostega časa oseb s PP. Anketiranci prav tako predlagajo spodbujanje sodelovanja med različnimi institucijami, širitev raznolikosti in ozaveščenosti o aktivnostih ter izboljšanje dostopa do infrastrukture in prevoznih sredstev.

Graf 8: Menite, da bi morala država uvesti spremembe za izboljšanje možnosti za aktivno preživljanje prostega časa? Če DA, kakšne?

Vir: spletna anketa 1.ka (2024)

V fokusni skupini so udeleženci izredno pozitivno ocenili vključitev svojih otrok v društvo LEPA SI. Aktivno sodelovanje v društvu predstavlja za osebe s PP izjemno priložnost za razvoj samostojnosti, pridobivanje novih socialnih veščin ter vzpostavljanje trajnih prijateljskih vezi. Vsi sodelujoči so se strinjali, da bi bilo koristno imeti več podobnih društev in projektov, ki bi omogočili še večjo vključenost oseb PP v raznolike dejavnosti.

Nekateri ZZ so izpostavili težave pri vključevanju svojih otrok v javne dejavnosti, kot so športni klubi, kjer zaradi potreb po dodatni pozornosti in prilagoditvah pogosto težko najdejo ustrezno podporo.

Vsi udeleženci pa so se strinjali, da je aktivno preživljanje prostega časa in participacija v društvih ključnega pomena za razvoj samostojnosti pri osebah s PP. Enotni so bili tudi v mnenju, da bi morala država urediti podporo aktivnemu preživljanju prostega časa, bodisi z dodatnim finančnim prispevkom društvom bodisi z uvedbo obveznih kvot za sprejem oseb s PP v različne ustanove.

V društvu LEPA SI, v katerem so njihovi varovanci aktivno vključeni, ponujamo raznovrstne dejavnosti, vključno z umetniškim ustvarjanjem, športom, kulturnimi dogodki in praktičnim usposabljanjem za samostojno življenje. Starši cenijo tudi projekte, ki spodbujajo povezovanje med «zdravimi« osebami in tistimi s PP, saj ti projekti pomembno prispevajo k razbijanju predsodkov, tabujev in stigmatizacije v družbi.

Ena izmed udeleženk je izpostavila pomanjkanje informacij s strani države o možnostih za aktivno vključevanje oseb s posebnimi potrebami, kar otežuje njihov sprejem v družbo. Druga je poudarila potrebo po boljšem usklajevanju dejavnosti med institucijami, ki delujejo na področju oseb s PP, in javnimi institucijami, da bi se izboljšalo razumevanje ter sprejemanje teh posameznikov med mladimi. Vsi ostali udeleženci so se popolnoma strinjali z obema pripombama.

Osebe s PP vključene v fokusno skupino so izrazile veliko zadovoljstvo zaradi možnosti druženja in spoznavanja novih ljudi. Posebej so navdušeni nad možnostmi aktivnega sodelovanja v različnih delavnicah in projektih. Poleg obstoječih dejavnosti so izrazili željo po še večji raznolikosti aktivnosti. Nekateri bi se radi učili tujih jezikov, obiskovali kino, drugi bi radi plesali, igrali Plesno mesto, tekli, se učili šah in računalništvo, drsali, igrali harmoniko, trenirali gimnastiko, se učili tujih jezikov in peli.

Anketiranci in fokusni skupini so potrdili raziskovalno vprašanje, da aktivno preživljanje prostega časa prispeva k večji samostojnosti oseb s PP, saj so to stališče podprli vsi člani fokusne skupine ter 88 % anketirancev.

PRIPOROČILA

Razvoj raznolikih programov in dejavnosti, prilagojenih specifičnim potrebam posameznikov s posebnimi potrebami 

Priporočamo vzpostavitev celovitega sistema programov, ki so oblikovani tako, da odgovarjajo na različne stopnje in vrste PP posameznikov. Te programe bi bilo treba prilagoditi glede na individualne interese, sposobnosti in cilje vsakega udeleženca, kar bi jim omogočilo optimalno vključevanje in aktivno sodelovanje. Programi naj vključujejo široko paleto aktivnosti, kot so športne dejavnosti, ki bi lahko vključevale terapevtsko rekreacijo, prilagojene športe in telesno vadbo, namenjeno krepitvi fizične kondicije in gibljivosti.

Poleg športnih aktivnosti naj bi bili v program vključeni tudi umetniški in ustvarjalni projekti, kot so delavnice slikanja, glasbe, plesa, gledališča in ročnih del, kar bi posameznikom omogočilo izražanje skozi različne umetniške oblike in hkrati spodbujalo kognitivni razvoj in čustveno izražanje.

Kulturni dogodki, kot so obiski muzejev, gledališč, koncertov in drugih kulturnih ustanov, bi prav tako igrali pomembno vlogo, saj bi posameznikom s PP omogočili dostop do bogate kulturne dediščine in spodbujali njihovo vključenost v kulturno življenje skupnosti.

S tem bi se ne samo krepila njihova socialna vključenost, ampak tudi podpirala njihova ustvarjalnost, samostojnost in osebni razvoj, kar bi posledično izboljšalo njihovo kakovost življenja, samostojnost in prispevalo k bolj vključujoči družbi. Priporočljivo je tudi, da se te programe razvija v sodelovanju s posamezniki s PP, njihovimi ZZ in strokovnjaki, da se zagotovi ustreznost in učinkovitost ponujenih dejavnosti.

Zagotovitev dostopnosti vseh prostorov in objektov, kjer se izvajajo programi aktivnega preživljanja prostega časa

Ključnega pomena je, da so vsi prostori in objekti, namenjeni aktivnemu preživljanju prostega časa, popolnoma dostopni za vse posameznike s PP. To pomeni, da je treba poskrbeti za večplastno dostopnost, ki vključuje naslednje vidike:

• fizična dostopnost – vsi prostori, kjer se izvajajo programi, morajo biti prilagojeni tako, da omogočajo neoviran dostop posameznikom z različnimi telesnimi omejitvami. To vključuje gradnjo ramp in dvigal za osebe na invalidskih vozičkih, prilagoditev sanitarij in garderob, ustrezno širino vrat in hodnikov, odstranitev ovir ter označitev poti za slepe in slabovidne osebe z uporabo taktilnih in vizualnih oznak. Pomembno je tudi zagotoviti dostopnost informacij s pomočjo velikih tiskov, zvočnih oznak in druge tehnologije, ki omogoča neodvisno gibanje in uporabo prostorov.
• Finančna dostopnost – programi aktivnega preživljanja prostega časa morajo biti cenovno dostopni za vse posameznike, ne glede na njihov finančni položaj. To vključuje subvencionirane ali brezplačne programe za tiste, ki si drugače ne bi mogli privoščiti sodelovanja, kar bi omogočilo večjo vključenost oseb s PP v teh dejavnostih. Pomembno je tudi, da se oblikujejo finančne pomoči ali prilagoditve plačilnih pogojev, ki omogočajo enake možnosti za vse.
• Geografska dostopnost – programi morajo biti razporejeni po celotni državi, s posebnim poudarkom na zagotavljanju dostopa tudi v manjših mestih in ruralnih območjih. To zahteva širitev mreže programov in aktivnosti na območja, kjer so storitve trenutno omejene ali nedostopne, ter vzpostavitev mobilnih enot ali prevoznih storitev, ki bi omogočale posameznikom iz oddaljenih krajev sodelovanje v programih in projektih. Poleg tega je treba upoštevati časovno dostopnost, kar pomeni, da morajo biti programi na voljo ob različnih urah, da se prilagodijo različnim življenjskim stilom in obveznostim udeležencev.

Z zagotovitvijo celovite dostopnosti se bo povečala možnost sodelovanja oseb s PP v aktivnostih, ki prispevajo k njihovi večji samostojnosti, socialni vključenosti in splošnemu dobremu počutju. Ta prizadevanja so ključna za ustvarjanje enakopravnih pogojev in vključujočega okolja, kjer imajo vsi posamezniki, ne glede na njihove PP, enake možnosti za sodelovanje v družbenem življenju.

Usposabljanje izvajalcev programov in osebja za inkluzivne pristope, komunikacijske veščine ter prilagoditve programov

Usposabljanje izvajalcev programov in osebja je zelo pomembno za zagotovitev, da so programi aktivnega preživljanja prostega časa resnično dostopni in prilagojeni potrebam oseb s PP. To usposabljanje mora zajemati več vidikov:

• inkluzivni pristopi – izvajalci programov morajo biti izobraženi o načelih in praksah inkluzivnosti. To vključuje razumevanje različnih oblik invalidnosti, prepoznavanje potreb posameznikov ter razvijanje veščin za ustvarjanje okolja, ki spodbuja sodelovanje in vključevanje vseh udeležencev, ne glede na njihove sposobnosti. Usposabljanje mora vključevati tudi primere dobrih praks ter praktične delavnice, kjer se izvajalci naučijo, kako prilagoditi aktivnosti, da bodo dostopne vsem.
• Komunikacijske veščine – pomembno je, da osebje in izvajalci programov in projektov obvladajo različne tehnike komunikacije, ki so primerne za delo z osebami s PP. To vključuje usposabljanje v alternativnih in podpornih komunikacijskih metodah, kot so znakovni jezik, uporaba slikovnih kartic, komunikacijskih naprav, preprostega jezika in drugih pristopov, ki omogočajo jasen in učinkovit prenos informacij. Usposabljanje mora prav tako zajemati tehnike empatije in aktivnega poslušanja, kar bo osebju omogočilo boljše razumevanje potreb in želja udeležencev.
• Prilagoditve programov – osebje mora biti usposobljeno za prilagajanje obstoječih programov in dejavnosti glede na specifične potrebe posameznikov s PP. To lahko vključuje prilagoditve tempa dejavnosti, zagotavljanje dodatnih pomočnikov, uporabo prilagojenih orodij in/ali tehnologij, ter individualizacijo aktivnosti, ki omogočajo, da se vsak udeleženec počuti vključenega in sposobnega sodelovati v programu in v projektih. Usposabljanje naj vključuje praktične primere in simulacije, ki osebju pomagajo razviti fleksibilnost in ustvarjalnost pri prilagajanju programov.

Ozaveščanje širše javnosti

Poleg usposabljanja osebja je ključno tudi sistematično ozaveščanje širše javnosti o pomembnosti vključevanja oseb s PP v družbeno življenje. To ozaveščanje mora biti celovito in vključevati različne strategije:

• javne kampanje – uporaba medijev, socialnih omrežij, plakatov, in drugih komunikacijskih kanalov za širjenje informacij o pomembnosti inkluzivnosti in raznolikosti. Kampanje lahko vključujejo zgodbe in izkušnje oseb s PP, ki poudarjajo njihov prispevek k družbi in potrebo po enakih možnostih.
• Izobraževalni programi – vključitev tem, povezanih z raznolikostjo, inkluzijo in pravicami oseb s PP, v izobraževalne programe na vseh ravneh izobraževanja. To vključuje tudi organizacijo delavnic, seminarjev in predavanj za različne ciljne skupine, kot so učenci, študenti, delodajalci in splošna javnost.
• Sodelovanje s skupnostjo – spodbujanje aktivnega sodelovanja skupnosti pri organizaciji inkluzivnih dogodkov, prostovoljskih programov in drugih aktivnosti, ki spodbujajo vključevanje oseb s PP. Poudarek je na krepitvi povezav med posamezniki s PP in širšo skupnostjo, kar prispeva k zmanjševanju predsodkov in spodbujanju medsebojnega spoštovanja.

Z usposabljanjem izvajalcev programov, osebja ter ozaveščanjem javnosti se bo ustvarilo bolj vključujoče in podporno okolje, kjer bodo vse osebe s PP imele možnost aktivno sodelovati v družbenem življenju ter prispevati k skupnemu dobremu. S tem se bo tudi zmanjšala stigmatizacija in izboljšala kakovost življenja za vse.

Povečanje finančne podpore za organizacije, društva in zasebne zavode, ki izvajajo programe za osebe s PP

Financiranje je ključno za vzdrževanje in razvoj programov in projektov, ki so namenjeni izboljšanju kakovosti življenja, samostojnosti in vključenosti v družbo oseb s PP. Zato je potrebno ne le povečati obseg razpoložljivih sredstev, temveč tudi optimizirati celoten proces financiranja, da bi bila sredstva dostopnejša in bolje izkoriščena. To vključuje naslednje ukrepe:

• povečanje sredstev na javnih razpisih – potrebno je povečati finančna sredstva, ki so na voljo na državnih in občinskih razpisih za organizacije, društva in zasebne zavode, ki se ukvarjajo z osebami s PP. Ti razpisi naj vključujejo namenska sredstva za inovativne projekte, dolgoročne programe ter vzdrževanje in nadgradnjo obstoječih storitev, ki spodbujajo samostojnost, socialno vključenost in kakovost življenja oseb s PP.
• Poenostavitev postopkov za pridobivanje sredstev – postopki prijave na javne razpise in pridobivanje sredstev so pogosto zapleteni in birokratsko obremenjujoči, kar lahko ovira organizacije pri dostopu do potrebnih financ. Priporočljivo je poenostaviti te postopke, zmanjšati administrativno breme ter zagotoviti jasna in enostavna navodila za prijavo na razpise. Uvesti je potrebno tudi bolj transparenten in hiter postopek ocenjevanja ter podeljevanja sredstev, kar bi omogočilo organizacijam lažje načrtovanje in izvajanje svojih aktivnosti.
• Spodbujanje donatorskih in sponzorskih aktivnosti iz zasebnega sektorja – poleg javnih sredstev je ključno spodbujati tudi prispevke iz zasebnega sektorja. Vlada in nevladne organizacije bi morale vzpostaviti in promovirati mehanizme, ki spodbujajo donacije in sponzorstva iz strani podjetij ter posameznikov. To lahko vključuje davčne olajšave za podjetja, ki donirajo ali sponzorirajo programe za osebe s PP, kot tudi organizacijo javnih kampanj, ki ozaveščajo o pomenu tovrstne podpore. Ustvariti je treba ugodno okolje za sodelovanje med zasebnim sektorjem in organizacijami, ki delujejo na področju posebnih potreb, ter vzpostaviti javno-zasebna partnerstva, ki bi prispevala k trajnostnemu financiranju teh programov.
• Izgradnja dolgoročnih finančnih modelov – poleg povečanja in poenostavitve financiranja na kratki rok je nujno tudi razviti dolgoročne finančne modele, ki bodo zagotavljali stabilnost in trajnost delovanja organizacij, društev in zasebnih zavodov, ki delujejo na tem področju. To vključuje razvoj strategij za večkanalno financiranje, ki kombinira javna sredstva, zasebne donacije, prihodke iz lastne dejavnosti ter morebitne evropske in mednarodne vire financiranja.
• Vzpostavitev podpornih storitev za organizacije pri pridobivanju sredstev – organizacije, zlasti manjše nevladne organizacije, pogosto nimajo zadostnih virov in znanj za učinkovito pridobivanje sredstev. Ustanovitev podpornih storitev, kot so svetovanje, usposabljanje za pisanje projektnih prijav, upravljanje financ ter mreženje s potencialnimi donatorji in sponzorji, bi lahko bistveno izboljšala njihove zmožnosti za pridobivanje finančnih virov.

Celovito povečanje finančne podpore, skupaj z izboljšanjem dostopnosti in učinkovitosti procesov pridobivanja sredstev, bi omogočilo organizacijam, društvom in zasebnim zavodom, da še naprej razvijajo in izvajajo kakovostne programe in projekte, ki pomembno prispevajo k večji samostojnosti, boljši kakovosti življenja oseb s PP in njihovi vključenosti.

Spodbujanje projektov in programov, ki omogočajo interakcijo med osebami s PP in njihovimi »zdravimi« vrstniki

Krepitev medosebnih vezi med osebami s PP in njihovimi vrstniki brez PP je ključnega pomena za socialno vključevanje, zmanjševanje stigmatizacije in ustvarjanje bolj povezane in inkluzivne družbe. Da bi dosegli te cilje, je potrebno oblikovati in izvajati številne povezovalne projekte in programe, ki spodbujajo medsebojno sodelovanje, učenje in skupno udeležbo v različnih dejavnostih.

Izobraževalne ustanove, kot so vrtci, osnovne in srednje šole ter univerze, so idealna okolja za spodbujanje interakcij med otroki in mladostniki s PP ter njihovimi vrstniki. Uvesti je potrebno inkluzivne učne prakse, kjer učenci s PP sodelujejo v rednih razredih skupaj s svojimi vrstniki. Poleg tega lahko šole organizirajo skupne projekte, kot so skupinski šolski projekti, športni dnevi, delavnice in kulturni dogodki, ki spodbujajo sodelovanje, razumevanje in solidarnost med vsemi.

Šport je močno orodje za gradnjo skupnosti in medsebojnega spoštovanja. Športni klubi in organizacije lahko oblikujejo inkluzivne programe, ki vključujejo osebe s PP ter njihove »zdrave« vrstnike v skupnih športnih aktivnostih. To lahko vključuje mešane športne ekipe, inkluzivne športne dogodke ter posebne športne programe, prilagojene potrebam vseh udeležencev. S takšnimi aktivnostmi se krepi timsko delo, izboljšuje medsebojno razumevanje in zmanjšuje predsodke.

Tudi umetnost in kultura sta izjemno pomembni področji za izražanje, povezovanje in ustvarjanje. Organizacija skupnih umetniških delavnic, razstav, gledaliških predstav in glasbenih dogodkov, kjer osebe s PP sodelujejo skupaj s svojimi vrstniki brez PP, omogoča razvoj ustvarjalnosti, krepitev samozavesti in spodbujanje medsebojnega spoštovanja. Takšni projekti pomagajo razbiti stereotipe in graditi družbo, ki ceni raznolikost talentov in perspektiv.

Poleg institucionalnih pobud je pomembno razvijati tudi programe in projekte na ravni skupnosti, ki omogočajo povezovanje oseb s PP in njihovih vrstnikov v vsakdanjem življenju. To vključuje skupne prostovoljne projekte, kulturne in družabne dogodke ter sodelovanje v lokalnih organizacijah in društvih. Programi, kot so medgeneracijski projekti, skupne izobraževalne delavnice in družabni klubi, lahko bistveno pripomorejo k gradnji bolj povezanih in vključujočih skupnosti.

Spodbujanje teh projektov in programov ne le izboljšuje socialno vključevanje oseb s PP, ampak tudi krepi celotno družbo, saj spodbuja vrednote, kot so raznolikost, enakost in medsebojno spoštovanje. Z vzpostavitvijo tesnejših vezi med vsemi posamezniki, ne glede na njihove zmožnosti, se gradi bolj povezana, vključujoča in odporna družba.

Redno spremljanje, evalvacija in prilagajanje programov na podlagi povratnih informacij udeležencev in strokovnjakov

Za zagotavljanje uspešnosti in učinkovitosti programov in projektov, namenjenih osebam s PP, je pomembno tudi stalno spremljanje njihovega izvajanja ter redna evalvacija doseženih rezultatov. Ta proces omogoča natančno ugotavljanje, ali programi in projekti resnično izpolnjujejo svoje cilje in ali ustrezajo specifičnim potrebam posameznikov, ki so vanje vključeni.

Udeleženci programov, vključno z osebami s PP, njihovimi ZZ, ter izvajalci, so najboljši vir za pridobivanje informacij o uspešnosti aktivnosti. Pomembno je vzpostaviti mehanizme za redno in strukturirano zbiranje povratnih informacij, ki lahko vključujejo anketne vprašalnike, fokusne skupine, individualne intervjuje ter druge metode zbiranja kvalitativnih in kvantitativnih podatkov.

Poleg povratnih informacij udeležencev je nujno vključiti tudi strokovnjake s področja PP, socialnega dela, psihologije, izobraževanja in drugih relevantnih disciplin. Njihove strokovne ocene in analize prispevajo k objektivni presoji uspešnosti programov in projektov ter identificiranju morebitnih pomanjkljivosti in priložnosti za izboljšanje.

Na podlagi pridobljenih povratnih informacij in strokovnih analiz je potrebno redno prilagajati programe in projekte, da se bolje odzivajo na spreminjajoče se potrebe udeležencev. To lahko vključuje posodabljanje vsebin, uvajanje novih metod dela, prilagajanje obsega in trajanja aktivnosti ter druge izboljšave, ki zagotavljajo večjo učinkovitost in relevantnost programov.

Priporočljivo je vzpostaviti cikličen proces spremljanja, evalvacije in prilagajanja, ki omogoča stalno izboljševanje. Tak pristop zagotavlja, da so programi in projekti vedno v koraku s potrebami uporabnikov, hkrati pa se proaktivno odzivajo na nove izzive in priložnosti v okolju.

Rezultate evalvacij in prilagoditvenih ukrepov je pomembno redno deliti z udeleženci, širšo skupnostjo in zainteresiranimi deležniki. Takšna transparentnost povečuje zaupanje in spodbuja nadaljnje sodelovanje, kar krepi uspešnost in trajnost.

Redno spremljanje, evalvacija in prilagajanje programov so ključni koraki za zagotavljanje, da programi resnično ustrezajo potrebam oseb s PP in učinkovito dosegajo svoje cilje. S tem pristopom se zagotavlja, da so programi in projekti ne le relevantni, temveč tudi trajnostni in usmerjeni k dolgoročnim pozitivnim  spremembam v življenju udeležencev.

SKLEP

Na podlagi analize javnih politik, strokovne literature, odgovorov iz fokusnih skupin ter rezultatov ankete smo oblikovali priporočila za obravnavo ključnih izzivov in priložnosti pri izboljševanju samostojnosti oseb s PP ter povečanju kakovosti njihovega življenja na področju aktivnega preživljanja prostega časa. Poudarek je namenjen trenutnim sistemskim oviram ter predlogom za njihovo odpravo. Rezultati so pokazali, da kljub trenutnim prizadevanjem za izboljšanje še vedno obstaja veliko prostora za napredek na področju aktivnega preživljanja prostega časa in vključevanja oseb s PP. Potrebni so usklajeni in celostni pristopi. Upamo, da bodo ugotovitve in priporočila prispevala k boljšemu razumevanju in izboljšanju položaja oseb s PP ter spodbudila nadaljnje raziskave na tem pomembnem področju.

Aktivno preživljanje prostega časa je ključno za socialno vključenost, osebni razvoj in samostojnost. Kljub tem koristim pa osebe s PP pogosto naletijo na številne ovire, ki omejujejo njihov dostop do različnih dejavnosti in programov.

Zagotavljanje enakih možnosti za aktivno preživljanje prostega časa je ključno za uresničevanje pravic oseb s PP in za gradnjo bolj vključujoče družbe. S priporočili si prizadevamo izboljšati obstoječe stanje, omogočiti polno participacijo ter izboljšati kakovost življenja posameznikov s PP, kar posledično prispeva k njihovi večji samostojnosti. Aktivno preživljanje prostega časa igra pomembno vlogo pri krepitvi socialnih veščin, izboljšanju psihofizičnega počutja in boljši integraciji v družbo. Programi, namenjeni spodbujanju aktivnega preživljanja prostega časa, morajo biti prilagojeni specifičnim potrebam posameznikov. Kljub zakonodaji, ki zagotavlja enake možnosti, se še vedno soočamo s pomanjkanjem programov in projektov, ki bi podpirali razvoj individualnosti, vključevanje in ustvarjanje bolj inkluzivne družbe. Potrebno je več ozaveščanja in inovativnih pristopov, da bi zagotovili enake možnosti za vse. Z zagotavljanjem finančne podpore, inovativnih rešitev in inkluzivnih praks lahko ustvarimo dostopne dejavnosti za aktivno preživljanje prostega časa vseh ljudi, ne glede na njihove psihofizične sposobnosti.

LITERATURA IN VIRI

1. Convention on the Rights of Persons with Disabilities. (2006). United Nations. 61. seja generalne skupščine z resolucijo A/RES/61/106. Podpisana 12. decembra 2006 v Združenih državah, v veljavi od 3. maja 2008. https://www.ohchr.org/en/instruments-mechanisms/instruments/convention-rights-persons-disabilities.
2. Društvo LEPA SI. (2023). Publikacija: VSI! mladi, zdravi, enaki: interno gradivo. Jesenice: Društvo LEPA SI.
3. Društvo za kulturo inkluzije. (2021). O nas. Pridobljeno 23. aprila 2024, prek: https://www.drustvozakulturoinkluzije.eu/o-nas/.
4. European commision. (2021). Opinion of the European Economic and Social Committee on “Communication from the Commission to the European Parliament, the Council, the European Economic and Social Committee and the Committee of the Regions – Equality Union: Strategy for the Rights of Persons with Disabilities 2021-2030. https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?uri=celex%3A52021DC0101.
5. Görgner, J. (2017). Rojstvo otrok s posebnimi potrebami in pot k osamosvojitvi v starosti njihovih staršev. Kakovostna starost. let. 2017. št.: 3, 3–14.
6. IUS (b. d.). Lexi – umetna inteligenca (11. junij). {Generirano besedilo na vprašanja o zakonodaji na področju oseb s posebnimi potrebami v Sloveniji}. https://www.iusinfo.si/zakonodaja/urs/.
7. Jurišić, D. B. (2015). Downov sindrom. Pridobljeno 23. aprila 2024, prek: https://www.zveza-sozitje.si/downov-sindrom.html.
8. Kiswarday, V. (2018). Vsakdo je vreden, da je vključen. Vzgoja. Let. 20/1. št. 77, 15–18.
9. Lord, E. in Patterson, I. (2008). The benefits of physically active leisure time for people with disabilities: an Australian perspective. Pridobljeno 25. aprila 2024, prek: https://www.researchgate.net/publication/43496676_The_Benefits_of_Physically_Active_Leisure_for_People_with_Disabilities_An_Australian_perspective.
10. Medved, T. in Opara, A. (2021). Ob svetovnem dnevu zavedanja o avtizmu. Pridobljeno 23. aprila 2024, prek: https://scsks.splet.arnes.si/files/2021/03/Ob-svetovnem-dnevu-zavedanja-o-avtizmu_2021_ITS-dru%C5%BEboslovje.pdf.
11. Meh, D. (2000). Drugačnost. Medicinski razgledi. let. 2000. št.: 39, 107–112.
12. Melboe, L. in Ytterhus B. (2016). Disabled leisure time: in which activities, when and how do young people with intellectual disabilities get involved? Pridobljeno 25. aprila 2024, prek: https://www.researchgate.net/publication/311732064_Disability_leisure_in_what_kind_of_activities_and_when_and_how_do_youths_with_intellectual_disabilities_participate.
13. Murgel, J. (2018). Zgodnja obravnava otrok s posebnimi potrebami v Sloveniji. Pridobljeno 23. aprila 2024, prek: https://www.revija-socialnodelo.si/mma/Zgodnja-2019-1.pdf/2019053014563897/.
14. Pagán, R. R. (2014). How do disabled people spend their free time? Pridobljeno 25. aprila 2024, prek: https://www.sciencedirect.com/science/article/abs/pii/S193665741400003X.
15. Rutar, D. (2017). Inkluzija otrok s posebnimi potrebami. Za družbeno pravičnost. Ljubljana: FORMATISK d.o.o.
16. Rutar, D., Kralj, R., Bojc, T., Hartman, P., Šimenc, Š., Praznik, I. in Bošnik, R. (2020). HENDIKEP, družbena pravičnost in enake možnosti. Kamnik: Cirius Kamnik.
17. Statistični urad RS. (2022). Število rojstev na leto. Pridobljeno 23. aprila 2024, prek: https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/11182.
18. Zakon o socialnem varstvu. (1992 in dop.). Uradni list Republike Slovenije, štev. št. 41/07 – uradno prečiščeno besedilo, 61/10, 62/10 – ZUPJS, 57/12, 39/16, 52/16 – ZPPreb-1, 15/17 – DZ, 29/17, 54/17, 21/18 – ZNOrg, 31/18 – ZOA-A, 28/19, 189/20 – ZFRO, 196/21 – ZDOsk, 82/23 in 84/23 – ZDOsk-1. https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO869.
19. Zakon o socialnem vključevanju. (2018 in dop.). Uradni list Republike Slovenije, štev. 30/18, 196/21 – ZDOsk, 206/21 – ZDUPŠOP in 84/23 – ZDOsk-1. https://pisrs.si/pregledNpb?idPredpisa=ZAKO7808&idPredpisaChng=ZAKO7808.
20. Zveza društev za cerebralno paralizo Slovenije. (b. d. a). Društva, vključena v Zvezo Sonček. Pridobljeno 23. aprila 2024, prek: https://www.soncek.org/drustva/.
21. Zveza društev za cerebralno paralizo Slovenije. (b. d. b). Storitev socialnega vključevanja. Pridobljeno 27. aprila 2024, prek: https://www.soncek.org/programi-in-storitve/storitev-socialnega-vkljucevanja/.
22. Zveza Sožitje. (b. d.). Zveza Sožitje. Pridobljeno 27. aprila 2024, prek: https://www.zveza-sozitje.si/.