Delo in zaposlitev

Izzivi in priložnosti za večjo samostojnost oseb s posebnimi potrebami v Sloveniji: Analiza dela oz. zaposlitve

Avtor: Društvo LEPA SI, december 2024

IZVLEČEK

Raziskava z naslovom “Izzivi in priložnosti za večjo samostojnost oseb s posebnimi potrebami v Sloveniji” sistematično preučuje življenje posameznikov s posebnimi potrebami, pri čemer se osredotoča na področje dela oziroma zaposlitve.

Namen raziskave je bil odkriti izzive, s katerimi se soočajo, ter raziskati priložnosti za izboljšanje njihove samostojnosti in vključevanja v delovni proces.

V raziskavi so bile uporabljene kombinirane kvantitativne in kvalitativne metode, vključno z anketiranjem na nacionalni ravni ter izvajanjem fokusnih skupin na občinski ravni. Te metode so omogočile pridobitev vpogleda v specifične potrebe, želje in izkušnje te skupine posameznikov.

Glavni cilj raziskave je prispevati k izboljšanju praks v javnih politikah ter v zasebnih in prostovoljnih organizacijah, s poudarkom na ustvarjanju okolja, ki bo omogočilo večjo samostojnost oseb s posebnimi potrebami v Sloveniji. Raziskava si prizadeva tudi za širše družbeno razumevanje in sprejemanje ter za ustvarjanje bolj vključujočega okolja za vse posameznike, ne glede na njihove psihofizične sposobnosti. Zagotavljanje enakih možnosti je ključno za napredek družbe, kjer se spoštujejo in cenijo različne potrebe in prispevki vseh posameznikov.

Na podlagi ugotovitev so bila oblikovana konkretna priporočila za izboljšanje razmer, ki bodo pripomogla k večjim možnostim opravljanja dela in/ali zaposlitve ter posledično k večji samostojnosti te skupine.

Ključne besede: osebe s posebnimi potrebami, delo, zaposlitev, samostojnost, inkluzivnost

ABSTRACT

The study titled “Challenges and opportunities for greater independence of people with disabilities in Slovenia” systematically examines the lives of individuals with disabilities, with a focus on the area of work and employment.

The aim of the study was to identify the challenges they face and to explore opportunities for improving their independence and engagement in the workforce.

The research employed a combination of quantitative and qualitative methods, including national-level surveys and focus groups at the municipal level. These methods provided insights into the specific needs, desires, and experiences of this group of individuals.

The primary goal of the research is to contribute to the improvement of practices in public policies, as well as in private and voluntary organizations, with an emphasis on creating an environment that will enable greater independence for people with disabilities in Slovenia. The study also seeks to foster broader social understanding and acceptance, and to create a more inclusive environment for all individuals, regardless of their physical and mental abilities. Ensuring equal opportunities is key to the progress of society, where the diverse needs and contributions of all individuals are respected and valued.

Based on the findings, specific recommendations were developed to improve conditions that will contribute to various opportunities for employment and/or work, and consequently to greater independence for this group.

Keywords: people with disabilities, work, employment, independence, inclusivity

UVOD

Razumevanje dejavnikov, ki vplivajo na samostojnost oseb s posebnimi potrebami (PP), je ključno za razvoj učinkovitih ukrepov za izboljšanje njihove socialne vključitve. Sprejemanje različnosti predstavlja temelj inkluzivnega okolja, ki zagotavlja enake možnosti in pravice za vse posameznike. Kot poudarja Meh (2000, str. 107-108), je ta proces kompleksen in zahteva celostno obravnavo, vključno z empatijo, razumevanjem in zavestnimi odločitvami. Kljub izzivom je sprejemanje drugačnosti nujno za ustvarjanje družbe, ki omogoča enake možnosti za vse.

Raziskava se osredotoča na odrasle osebe s PP v Sloveniji, pri čemer posebno pozornost namenja osebam z Downovim sindromom (DS), cerebralno paralizo (CP), motnjami avtističnega spektra (SAM) ter motnjami v duševnem razvoju (MDR). Cilj raziskave je identificirati ključne izzive in priložnosti ter ponuditi priporočila za izboljšave na področju dela in/ali zaposlitve. Na podlagi analize podatkov in pregleda literature so oblikovana priporočila za spodbujanje večje inkluzivnosti ter povečanje samostojnosti oseb s PP. Ta priporočila vključujejo javno-politične smernice ter smernice za javne in zasebne zavode in društva, kar lahko prispeva k izboljšanju samostojnosti oseb s PP, ozaveščanju javnosti, spreminjanju odnosa do drugačnosti, zmanjševanju stigmatizacije ter ustvarjanju bolj vključujočega okolja.

Ker v Sloveniji ni uradne evidence o osebah z različnimi raziskovanimi stanji, so za oceno njihovega števila uporabljeni različni viri. Po podatkih svetovne statistike naj bi bilo v Sloveniji približno 20.000 oseb z motnjami avtističnega spektra (Medved in Opara, 2021). Jurišić (2015) navaja, da se na 1.245 novorojenčkov rodi eden z Downovim sindromom. Glede na podatke Statističnega urada (2022), se je v zadnjih 60 letih v povprečju na leto rodilo 23.481 otrok. Iz teh podatkov lahko predpostavimo, da se vsako leto rodi 18 otrok z DS, ob predpostavki, da je življenjska doba 60 let, pa ocenjujemo, da v Sloveniji danes živi približno 1.130 oseb z DS. Murgel (2018) ocenjuje, da je v Sloveniji med 8.000 in 12.000 oseb z motnjami v duševnem razvoju. Po podatkih Zveze društev za cerebralno paralizo Slovenije (b. d. a.) je v društvih več kot 4.000 oseb s cerebralno paralizo in drugimi invalidnostmi.

Na podlagi zbranih podatkov se ocenjuje, da v Sloveniji živi približno 37.000 oseb s CP, DS, MDR in/ali SAM.

Za raziskavo je bil pridobljen vzorec 120 oseb s PP, kar predstavlja 0,3 % ocenjene populacije. V raziskavi so sodelovale tudi fokusne skupine, v katerih je sodelovalo 8 oseb s PP in 8 njihovih zakonitih zastopnikov (ZZ) iz društva LEPA SI.

Raziskava preučuje možnosti na področju dela in/ali zaposlitve ter preučuje želje in potrebe oseb s PP glede te problematike.

RAZISKOVANJE JAVNIH POLITIK NA PODROČJU ZAPOSLITVE ALI DELA V VARSTVENO DELOVNIH CENTRIH OZ. PODOBNIH INSTITUCIJAH

Ustvarjanje učinkovitih javnih politik na področju dela in zaposlovanja oseb s posebnimi potrebami (PP) zahteva usklajene ukrepe na vseh ravneh. Za te ukrepe sta zadolžena Ministrstvo za solidarno prihodnost (MSP) in Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ). Glavni cilj teh politik je omogočiti enake priložnosti za vstop na trg dela ter spodbujati razvoj prilagojenih delovnih mest, ki podpirajo dostojno in kakovostno zaposlitev posameznikov s PP.

Strokovna podlaga za zaposlitev oseb s PP v varstveno-delovnih centrih (VDC) in podobnih institucijah izhaja iz določb Zakona o socialnem varstvu (1992 in dop.) (ZSV). Zakon določa, da VDC-ji opravljajo naloge vodenja, varstva in organizacije zaposlitve pod posebnimi pogoji za odrasle osebe s telesnimi in duševnimi prizadetostmi. VDC-ji lahko izvajajo tudi institucionalno varstvo, nudijo pomoč na domu družinam oseb s PP ter posebne priprave na zaposlitev. Zaposlitev pod posebnimi pogoji omogoča prizadetim ohranjanje pridobljenih znanj in razvoj novih sposobnosti. Zakonodaja, sprejeta kot nadomestilo za prejšnje zakone, je odgovor na potrebo po posodobitvi sistemov socialne zaščite in zaposlitve.

V skladu z ZSV (1992 in dop.) se Slovenija zavezuje k razvoju in zagotavljanju socialnega varstva za osebe s PP. Zakon ureja delovanje javnih socialnovarstvenih zavodov, vključno z zavodi za usposabljanje, ki opravljajo institucionalno varstvo in izvajajo storitve vodenja, varstva in zaposlitve pod posebnimi pogoji. Cilj je omogočiti enakopravno življenje oseb s PP ter razviti strategije za njihovo socialno vključevanje. Pravice iz socialnega varstva vključujejo storitve, ki pomagajo preprečevati in reševati socialne stiske posameznikov, družin in skupin prebivalstva. Država izvaja tudi ukrepe za preprečevanje socialne ogroženosti.

Kot navaja MSP (2023a in 2023b), so VDC-ji in centri za usposabljanje, delo in varstvo ključne institucije, ki zagotavljajo celostno podporo osebam s PP. Te institucije nudijo raznolike storitve vodenja, varstva in zaposlitve pod posebnimi pogoji ter institucionalnega varstva, kar omogoča posameznikom s PP ustrezno podporo glede na njihove specifične potrebe. Financiranje teh storitev iz proračuna države zagotavlja dostopnost in enakost pri zagotavljanju kakovostnega življenja za osebe s PP. S svojim širokim spektrum podpornih dejavnosti omogočajo te institucije posameznikom ne le osnovno oskrbo in varstvo, ampak tudi razvoj spretnosti, izobraževanje, terapevtsko obravnavo ter socialno vključevanje.

Predlagani sveženj ukrepov Evropske komisije (2021) za izboljšanje zaposlovanja in vključevanja oseb s PP je odgovor na zahteve civilne družbe in zavezo Evropske komisije k spodbujanju kakovostnega zaposlovanja. Osredotočanje na kakovostno zaposlovanje oseb s PP zahteva pogumnejše strategije, ki vključujejo vzpostavitev kazalnikov za spremljanje vrzeli v zaposlovanju oseb s PP, s ciljem ne le povečati stopnjo zaposlenosti, temveč tudi zagotoviti kakovostno zaposlitev, ki bo posameznikom omogočila izboljšanje njihovega družbenega položaja.

Po besedah Konvencije o pravicah invalidov (CRPD, 2006, 27. člen) imajo osebe s PP enako pravico do dela kot vsi drugi. To vključuje pravico do svobodne izbire dela ter enake pravice do poštenih delovnih pogojev, enakih možnosti in plačila kot ostali delavci. Poleg tega imajo osebe s PP enakovreden dostop do izobraževalnih programov, ki podpirajo njihovo poklicno usmerjanje. Države pogodbenice spodbujajo tudi zaposlovanje oseb s PP v javnem in zasebnem sektorju ter zagotavljajo podporo pri iskanju, pridobivanju in ohranjanju zaposlitve. Pomembno je tudi, da so na delovnih mestih zagotovljene potrebne prilagoditve, ki omogočajo učinkovito opravljanje dela.

Osebam s PP v Sloveniji Zakon o socialnem vključevanju (2018 in dop.) določa pravice in postopek za pridobitev statusa invalida. Osrednja naloga zakona je ustvariti pogoje za enakovredno življenje oseb s PP. Osebe s statusom invalidnosti dobivajo nadomestilo za invalidnost, ki pokriva osnovne življenjske stroške, ter dodatek za pomoč in postrežbo, ki je namenjen osebam, ki potrebujejo pomoč pri opravljanju osnovnih potrebščin. Sprejete zakonodajne rešitve na nacionalni in evropski ravni predstavljajo pomemben korak k zagotavljanju enakih možnosti za vse.

RAZISKOVANJE STANJA PRI IZVAJALCIH V JAVNEM IN V ZASEBNEM SEKTORJU

Raziskovanje stanja pri izvajalcih v javnem in zasebnem sektorju je ključno za razumevanje dejanskih možnosti vključevanja oseb s posebnimi potrebami (PP) v delovno okolje. Osredotočanje na različne vidike, ki vplivajo na samostojnost teh posameznikov, omogoča oblikovanje ustreznih ukrepov za izboljšanje njihovega položaja.

Poudariti je treba, da imajo vse osebe, ne glede na morebitne omejitve, temeljno pravico do dela, svobodne izbire zaposlitve, pravičnih delovnih pogojev ter zaščite pred brezposelnostjo. To je jasno opredeljeno v javnih politikah, ki zagotavljajo tudi pravico do enakega plačila za enako delo brez kakršnekoli diskriminacije.

Za dosego enakih možnosti in ustvarjanje priložnosti, ki omogočajo čim večjo izenačenost med ljudmi, je nujno, da se posebno pozornost nameni izobraževanju in zaposlovanju oseb s PP. Na teh dveh področjih lahko ti posamezniki najbolje uresničijo svojo željo po samostojnem in neodvisnem življenju (Kobal Grum in drugi, 2009).

Meh (2000) poudarja, da je očitno, da ljudje s PP delajo drugače in pri določenih dejavnostih niso povsem samostojni. A v resnici tudi vsi drugi ljudje uporabljajo različne pripomočke (npr. računalnike, telefone, komunikacijska sredstva), brez katerih si danes življenja ne moremo predstavljati. Ljudje s PP potrebujejo prilagojene pripomočke. Sposobnosti oseb s PP se torej ne razlikujejo v osnovi, ampak v načinu opravljanja nalog. Priznanje tega zahteva spremembo mišljenja tistih, ki se osredotočajo zgolj na ovire in ne vidijo, kaj osebe s PP zmorejo kljub vsemu. Drobnič (2020) prav tako opozarja na nujnost prilagoditve sodobnega trga dela potrebam oseb s PP. Zaradi dinamičnosti in negotovosti delovnega okolja je ključno zagotoviti prilagodljivost in inovativnost pri njihovem vključevanju. Pomembno je, da se posameznikom omogoči avtonomnost pri odločanju o svojih poklicnih ciljih ter spodbudi inkluzijo v zaposlovanju.

Rutar, Kralj in Praznik (2015, str. 83) opozarjajo, da osebe s PP ne smejo biti odvisne od naklonjenosti posameznikov ali socialnega financiranja. Pravica do dela je jasno opredeljena v javnih politikah, ki zagotavljajo vsakomur pravico do dela, svobodne izbire zaposlitve, enako plačilo za enako delo ter pravično in zadovoljivo nagrado, ki zagotavlja dostojanstveno življenje.

Čeprav so osebe s PP upravičene do določenih denarnih prejemkov zaradi specifičnih potreb in povečanih življenjskih stroškov, ta nadomestila pogosto ne zagotavljajo želene stopnje neodvisnosti. Zato je ključno ustvariti pogoje za enake možnosti zaposlitve za vse osebe, ne glede na njihove omejitve (Kobal Grum in drugi, 2009). Potrebno je tudi zagotoviti ustrezno izobraževanje in prilagoditi delovna mesta ter delovne pogoje, da bi osebe s PP lahko polno sodelovale v družbi in izpolnjevale svoj potencial.

V tujini so različni pristopi za podporo osebam s PP pri prehodu v odraslost ključni za ustvarjanje možnosti za zaposlitev. Projekt Real Opportunities, ki so ga izvedli Beyer, Meek in Davis (2016) v Walesu, je ocenil vpliv delovnih izkušenj za osebe s PP. V 24-mesečnem obdobju je 297 mladih pridobivalo delovne izkušnje, kar je pripomoglo k izboljšanju njihovih delovnih sposobnosti. Delodajalci, družine in osebe s PP so bili zadovoljni z rezultati, kljub pesimizmu glede zaposlitvenih možnosti.

Boman, Jeellberg, Danermark in Boman (2014) so na Švedskem analizirali zaposlitveni status 4359 oseb s PP in ugotovili, da različne vrste oviranosti vplivajo na zaposlitvene možnosti. Ob tem se morajo osebe s PP soočati z različnimi izzivi pri vključevanju v delovno okolje. V Avstriji zakonodaja določa obveznosti delodajalcev glede zaposlovanja oseb s PP ter spodbuja razvoj programov, ki omogočajo njihovo uspešno vključevanje v delovno okolje.

Tudi v Sloveniji so vključevanje oseb s PP v delovno okolje ter njihova uspešna integracija pomembni izzivi sodobne družbe. Razvijajo se različni programi, ki omogočajo posameznikom s PP delo in razvoj njihovih potencialov. Na primer, v Centru za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Cirius v Kamniku izvajajo prakso, kjer se osebe s PP prvič srečajo z možnostmi poklicne usmeritve. Veliko delodajalcev se je pridružilo tem praksam, ki omogočajo delo v različnih sektorjih. Presenetljivo so bili rezultati izjemno pozitivni, saj so delodajalci poudarili, da so bile osebe s PP izjemno sposobne, natančne in odgovorne pri opravljanju nalog.

Osebe s PP se pogosto vključujejo v programe vodenja, varstva in zaposlitve pod posebnimi pogoji, ki jih izvajajo različni centri za usposabljanje. Ti programi so prilagojeni individualnim potrebam in omogočajo ohranjanje znanja, spretnosti ter razvoj samospoštovanja in samozavesti, kar spodbuja socialno vključevanje in krepi medsebojne odnose. Programi vključujejo tudi različna usposabljanja za pomočnika v gostinstvu, pri prodaji ter druge vrste dela (CUDV Črna na Koroškem, 2021; CUDV Draga, b. d.; CUDV Radovljica, 2023).

V Sloveniji delujejo tudi invalidska podjetja, ki igrajo ključno vlogo pri rehabilitaciji oseb s težavami v duševnem zdravju. Slovensko združenje za duševno zdravje (ŠENT, b. d.) omogoča vključevanje v programe aktivne politike zaposlovanja in socialne vključenosti, ki spodbujajo vključevanje v delovno okolje, razvoj spretnosti in dosego socialne ter ekonomske neodvisnosti.

RAZISKOVANJE IN ANALIZA

Za boljše razumevanje izzivov in priložnosti za večjo samostojnost oseb s posebnimi potrebami (PP) smo izvedli anketo ter organizirali fokusne skupine. Anketa je omogočila kvantitativni vpogled, deloma pa tudi kvalitativni, saj je vsebovala vprašanja odprtega tipa. Fokusne skupine so prispevale predvsem kvalitativne informacije. Anketo je izpolnilo 120 oseb, kar je zadostilo zastavljenemu raziskovalnemu cilju. Za nadaljnjo analizo pa je bilo na voljo 219 ustreznih enot. Od tega je anketo v več kot polovici primerov (62 %) izpolnilo osebno zaupanje (ZZ), starši ali sorojenci, kar je bilo pričakovano glede na raziskane diagnoze oseb s PP. Anketo so izpolnjevali za oba spola v približno enakem odstotku ter za vse raziskane diagnoze. Izpolnjevali so jo predstavniki vseh slovenskih regij in različnih starostnih skupin, kar je omogočilo pridobitev raznolikega pogleda na obravnavano tematiko. V fokusne skupine je bilo vključenih osem oseb s PP in osem ZZ, pri čemer so bili po dva predstavnika iz vsake od naslednjih skupin: cerebralna paraliza (CP), motnje v duševnem razvoju (MDR), sindrom avtizma (SAM) in Downov sindrom (DS). Upoštevali smo tudi različne starostne skupine: od 18 do 26 let, od 27 do 45 let, od 46 do 65 let in nad 65 let, s po dvema predstavnikoma iz vsake starostne skupine. Na podlagi zbranih odgovorov smo pripravili povzetek o izzivih in priložnostih za večjo samostojnost oseb s PP na področju dela oziroma zaposlitve. Ta analiza omogoča celovit vpogled v specifične potrebe in ovire, s katerimi se srečujejo, ter ponuja konkretne predloge za izboljšanje njihovega življenja.

Zaposlovanje oseb s PP je kompleksno vprašanje, ki vpliva na njihovo samostojnost, vključevanje v družbo ter občutek lastne vrednosti. Kljub prizadevanjem obstoječih institucij, kot so varstveno-delovni centri (VDC-ji) in podobne ustanove, ostajajo izzivi glede raznolikosti delovnih možnosti. Rezultati ankete so pokazali, da nekaj manj kot polovica anketirancev ne dela, 41 % pa jih opravlja delo v VDC-ju ali podobni instituciji, kar je razvidno iz grafa 1. Le 4 % anketirancev je zaposlenih v klasičnem podjetju. Tisti, ki ne delajo, v večini primerov tega ne morejo zaradi svoje diagnoze ali pa so še v procesu izobraževanja, kot prikazuje graf 2.

Graf 1: Ste zaposleni ali vključeni v VDC oz. druge podobne oblike zaposlovanja (ŠENT, CIRIUS, invalidska podjetja,…)?

Vir: spletna anketa 1.ka (2024)

Graf 2: Zakaj ne delate oz. niste zaposleni?

Vir: spletna anketa 1.ka (2024)

Od 4 % anketirancev, ki so redno zaposleni, ima 75 % zaposlitev za polni delovni čas.

Zadovoljstvo s plačilom je prikazano v grafu 3, iz katerega je razvidno, da je skoraj polovica anketirancev nevtralna glede plačila. Skoraj enako število anketirancev je zadovoljnih kot nezadovoljnih s plačilom za svoje delo. Pomemben podatek je, da jim plačilo ne omogoča samostojnega življenja, kar je razvidno iz grafa 4. Prav tako več kot polovica anketirancev meni, da niso ustrezno plačani glede na delo, ki ga opravljajo, kot prikazuje graf 5.

Graf 3: Ste zadovoljni s plačilom?

Vir: spletna anketa 1.ka (2024)

Graf 4: Ali vam plačilo za delo, ki ga prejemate oz. plača zagotavlja možnost samostojnega življenja?

Vir: spletna anketa 1.ka (2024)

Graf 5: Menite, da ste ustrezno plačani glede na delo, ki ga opravljate?

Vir: spletna anketa 1.ka (2024)

Kot smo ugotovili pri pregledu strokovne literature, država večini oseb s PP in raziskovanimi diagnozami zagotavlja finančna sredstva za preživetje, kar dokazuje tudi graf 6. Vendar pa kljub temu skupna finančna sredstva osebam ne omogočajo samostojnega življenja, kot je razvidno iz grafa 7.

Graf 6: Ali od države prejemate finančna sredstva za življenje?

Vir: spletna anketa 1.ka (2024)

Graf 7: Ali vam skupna sredstva, ki jih prejemate (npr.: sredstva s strani države ter plačilo, ki ga prejemate za delo, ipd.) omogočajo samostojno življenje?

Vir: spletna anketa 1.ka (2024)

Glede omejenosti dostopa do dela oziroma zaposlitve skoraj polovica anketirancev nima mnenja. 35 % anketirancev meni, da je dostop omejen tako do podjetij kot tudi do dela v VDC-jev ali podobnih institucijah. Le 13 % anketirancev pa meni, da dostop do VDC-jev ni omejen, kot prikazuje graf 8. Večina anketirancev se strinja, da zaposlitev oziroma delo vpliva na samostojnost oseb s PP, kar je razvidno iz grafov 9 in 10.

Graf 8: Ali menite, da je dostop do zaposlitve oz. dela v varstveno-delovnih centrih oz. drugih podobnih ustanovah omejen?

Vir: spletna anketa 1.ka (2024)

Graf 9: Menite, da omejen dostop do zaposlitve ali dela v varstveno-delovnih centrih oz. drugih podobnih institucijah vpliva na samostojnost oseb s posebnimi potrebami?

Vir: spletna anketa 1.ka (2024)

Graf 10: Menite, da zaposlitev ali delo v varstveno-delovnih centrih oz. drugih podobnih institucijah vpliva na samostojnost oseb s posebnimi potrebami?

Vir: spletna anketa 1.ka (2024)

Zato so rezultati glede potrebe po spremembah s strani države, tako na področju zaposlovanja kot zagotavljanja enakih plač, popolnoma pričakovani, kar je razvidno iz grafa 11.

Graf 11: Ali menite, da bi država morala spremeniti politike zaposlovanja in zagotavljanja enakosti plač za osebe s posebnimi potrebami? Če Da, kako?

Vir: spletna anketa 1.ka (2024)

Vsi ZZ iz fokusne skupine se strinjajo, da je VDC možnost pridobivanja znanj in veščin ter pripravljenosti na delo. Izražajo zadovoljstvo z delom, varstvom in dejavnostmi, ki jih nudijo ti centri. Vendar se vsi strinjajo, da bi morali biti programi bolj raznoliki in bi osebam s PP omogočali spoznavanje različnih poklicev. Čeprav se vsi ZZ zavedajo, da njihovi otroci ne morejo redno delati v podjetjih, si želijo, da bi imeli priložnost za vključevanje v delovna okolja, na primer enkrat tedensko za nekaj ur. To bi omogočilo socializacijo, povečanje odgovornosti in bi družbi omogočilo, da jih bolje sprejme.

ZZ menijo, da delo pomaga osebam s PP pri pridobivanju samostojnosti. Verjamejo, da bi morala država zagotoviti različne oblike zaposlitve. Ena od udeleženk je izpostavila, da osebam s PP ni pomemben denar, ampak občutek pripadnosti, cenjenosti, sprejetosti in vključenosti. Druga udeleženka pa je povedala, da je njenemu bratu zaradi diagnoze težko opravljati druge vrste dela, zato je VDC njegova edina možnost. Kljub temu se strinja, da nekaterim tovrstno delo predstavlja preveč rutine, kar lahko vodi v dolgočasje. ZZ opozarjajo na pomanjkanje možnosti za delo za osebe s PP in pomanjkanje informacij o razpoložljivih možnostih.

Vsi, vključeni v VDC ali redno izobraževanje, po 18. letu prejemajo državno podporo za preživetje in dodatek za pomoč in postrežbo. Ta sredstva so po mnenju ZZ zadostna, dokler so starši živi ali dokler ni treba plačevati najemnine. Kot povedo ZZ, v VDC-ju prejemajo zgolj nagrado za delo, kar znaša približno 20 € na dva meseca. Čeprav gre za zelo nizek znesek, je za osebe s PP zelo pomemben. Vsi ZZ v fokusni skupini se zavedajo, da njihovi otroci ne bi mogli najti redne zaposlitve in zaslužiti za preživetje, zato so hvaležni za VDC-je in podobne institucije ter državno finančno podporo. Kljub temu si želijo več različnih možnosti.

V fokusni skupini oseb s PP je večina izrazila zadovoljstvo z delom v VDC-ju, le ena udeleženka je povedala, da ji delo tam ni všeč. Ena od udeleženk pakira sveče, druga lika nogavice, dva zlagata nogavice, eden pa sortira nogavice po barvi. Pred tem so sestavljali škatle in tehtali elektrode. Samo eden od udeležencev ne bi želel delati drugje, medtem ko si ostali želijo drugih poklicev: ena kot veterinarka, eden kot kuhar, ena kot slaščičarka in ena kot učiteljica. Nihče od njih pa ni zadovoljen s plačilom in vsi si želijo višjih zaslužkov. Trenutno svoje nagrade porabijo za manjše izdatke, kot so pijača ali večerja s starši. Na vprašanje, kaj bi si privoščili, če bi imeli več denarja, je eden od udeležencev odgovoril, da ne ve, dve udeleženki pa sta odgovorili, da bi kupili avto, dve pa bi šli na dopust. To kaže, da imajo podobne želje kot osebe brez posebnih potreb.

Glede dela in zaposlitve smo postavili ničelno hipotezo: omejen dostop do zaposlitve ali dela v VDC-ju oz. podobnih institucijah nima vpliva na stopnjo samostojnosti oseb s posebnimi potrebami. Prav tako smo oblikovali raziskovalno hipotezo: omejen dostop do zaposlitve ali dela v VDC ali podobnih institucijah znižuje stopnjo samostojnosti oseb s posebnimi potrebami. Kar zadeva omejenost dostopa do dela oziroma zaposlitve, skoraj polovica anketirancev nima mnenja. 35 % anketirancev meni, da je dostop omejen tako do podjetij kot tudi do dela v VDC-jev ali podobnih institucijah, medtem ko le 13 % anketirancev meni, da dostop do VDC-jev ni omejen. Poleg tega 72 % anketirancev in vsi ZZ iz fokusnih skupin menijo, da zaposlitev oziroma delo vpliva na samostojnost oseb s posebnimi potrebami. Na podlagi teh rezultatov smo potrdili raziskovalno hipotezo, da delo oziroma zaposlitev vpliva na večjo samostojnost in da omejen dostop do dela oziroma zaposlitve znižuje stopnjo samostojnosti oseb s PP. Čeprav delo v VDC-ju ali podobnih institucijah prispeva k večji samostojnosti oseb s PP, pa pogrešajo raznolika delovna mesta.

PRIPOROČILA

Na podlagi preučevanja javnih politik, strokovne literature, analize odgovorov fokusnih skupin ter rezultatov ankete smo pripravili priporočila, ki obravnavajo ključne izzive in priložnosti za izboljšanje dela oz. zaposlitve oseb s posebnimi potrebami. Ta priporočila bi lahko pripomogla k uresničevanju cilja večje samostojnosti in kakovosti življenja za to ranljivo skupino ljudi. Poseben poudarek smo namenili trenutnim sistemskim oviram ter predlogom za njihovo premagovanje v praksi.

Zaposlovanje oseb s posebnimi potrebami predstavlja ključni korak k njihovi samostojnosti, enakopravni vključenosti v družbo ter doseganju občutka lastne vrednosti. Vendar pa v Sloveniji še vedno opazimo pomembne izzive in omejitve na tem področju, ki zadevajo tako zaposlitvene možnosti kot tudi pogoje dela za to skupino posameznikov.

Ena izmed glavnih težav, s katero se srečujejo osebe s posebnimi potrebami, je omejeno število prilagojenih delovnih mest. Velikokrat so te osebe usmerjene v varstveno-delovne centre (VDC) in podobne institucije, kjer so njihove zaposlitvene možnosti omejene na določena področja in vrste dela. Čeprav ti centri nudijo pomembno podporo in strukturo, prilagojeno njihovim potrebam, takšno delo ne omogoča zadostne finančne neodvisnosti za samostojno življenje. Poleg tega je delo pogosto preveč rutinsko in enolično ter ne ponuja svobodne izbire.

Evropska unija je v zadnjih letih sicer pripravila različne ukrepe za spodbujanje zaposlovanja oseb s posebnimi potrebami, vendar se ti ukrepi še vedno niso uresničili v praksi. Potrebno je zagotoviti, da se na nacionalni ravni dejansko implementirajo in da država prevzame odgovornost za njihovo izvajanje. V javnih politikah država sicer zagotavlja pravico do vključenosti na trg dela, prilagojenosti delovnih mest, dostojne in kakovostne zaposlitve v različnih podjetjih, pravico do svobodne izbire dela ter enake plače. Vendar pa se v praksi te pravice pogosto ne izvajajo v zadostni meri.

Spodbujanje delodajalcev k ustvarjanju prilagojenih delovnih mest

Pomembno je, da se podjetja in organizacije aktivno spodbujajo k oblikovanju delovnih mest, ki bodo ustrezala potrebam oseb s posebnimi potrebami (PP). To vključuje ne le fizične prilagoditve delovnega okolja (kot so širši prehodi, prilagoditve pohištva, ergonomskih pripomočkov ali posebnih računalniških naprav), temveč tudi razmislek o potrebnih spremembah v delovnih procesih. Ključno je tudi prilagajanje delovnih nalog, ki omogočajo enakovredno opravljanje nalog. Na primer, omogočanje fleksibilnosti pri delovnem času ali omogočanje dela na daljavo v primeru oseb s težavami pri mobilnosti. Poleg tega je pomembno, da se zagotovi strokovna podpora in svetovanje pri izvajanju teh prilagoditev. Strokovnjaki, kot so ergoterapevti ali svetovalci za zaposlovanje, lahko pomagajo oblikovati specifične prilagoditve, ki bodo omogočile osebam s PP uspešno opravljanje nalog in vključevanje v delovni proces.

Zagotavljanje ustreznega usposabljanja za vse udeležence

Usposabljanje je ključno za uspešno vključitev oseb s PP na delovno mesto. Osebe s PP potrebujejo usposabljanje, ki je osredotočeno na pridobivanje specifičnih delovnih veščin, prilagojenih njihovim sposobnostim. Usposabljanje mora vključevati tudi usmeritve za uporabo posebnih pripomočkov, orodij ali tehnologij, ki so potrebni za opravljanje nalog. Prav tako je nujno, da so delodajalci in njihovi sodelavci ustrezno usposobljeni za delo z osebami s PP. To usposabljanje mora vključevati razumevanje različnih vrst invalidnosti, izzivov, s katerimi se srečujejo zaposleni, ter razvoj metod za omogočanje boljše komunikacije in sodelovanja z njimi. Ključno je tudi usposabljanje na področju vodenja in motiviranja oseb s PP, saj posebne prilagoditve, kot so prilagojeni urniki ali naloge, vplivajo na načine, kako se zaposleni vodijo in podpirajo. Dodatno je priporočljivo financiranje »mentorjev«, ki bodo nudili kontinuirano podporo in usmerjanje skozi delovni proces, zlasti v začetnih fazah zaposlitve, da se zagotovi enakopravna priložnost za vse zaposlene.

Preseganje družbenih predsodkov in stereotipov

Družbeni predsodki in stereotipi še vedno močno vplivajo na zaposlitvene možnosti oseb s PP, kar lahko vodi do njihove diskriminacije ali izključenosti iz različnih delovnih priložnosti. Z ozaveščevalnimi kampanjami, ki vključujejo delodajalce, zaposlene in širšo javnost, je mogoče izboljšati dojemanje oseb s PP in zmanjšati negativne predsodke. Te kampanje morajo biti osredotočene na dejstva in pozitivne zgodbe o uspešnih primerih oseb s PP na delovnem mestu, da bi spremenile prepričanja in asociacije, ki so pogosto povezane z njihovo sposobnostjo za opravljanje določenih nalog. Kampanje morajo vključevati praktične primere iz različnih panog, kjer osebe s PP lahko prispevajo k izboljšanju produktivnosti, inovativnosti in družbene odgovornosti podjetja. Pomembno je tudi, da se z ozaveščanjem doseže širša družbena sprememba, ki bo prispevala k sprejemanju večje raznolikosti in enakih možnosti v vseh segmentih družbe, vključno z zaposlitvijo.

Zagotovitev pravičnih plačil

Osebam s PP morajo biti zagotovljena pravična plačila, ki bodo omogočala njihovo ekonomsko neodvisnost in dostojno življenje. To vključuje zagotavljanje enakih pogojev za plačilo glede na njihovo delovno obremenitev in odgovornosti, pri čemer je pomembno, da plačilo ni odvisno od njihovih posebnih potrebščin, ampak od njihovih sposobnosti in opravljanja nalog. Pošteno plačilo je nujno za zagotavljanje enakih možnosti za vse in je ključno za izogibanje stigmatizaciji oseb s PP, ki bi lahko zaradi nizkega plačila doživljale še večjo socialno izključenost. Prav tako mora biti plačilo povezano z dejanskim prispevkom, ki ga posameznik prinaša podjetju, kar spodbuja večjo vrednost njihovega dela v očeh drugih zaposlenih in širše družbe.

Povezovanje šolskih institucij z delodajalci

Že v izobraževalnem sistemu je nujno vzpostaviti močne povezave z delodajalci, ki bodo omogočile osebam s PP opravljanje praktičnega dela, pripravništva ali usposabljanja. S tem bodo mladi ljudje s PP že med šolanjem imeli priložnost pridobiti izkušnje v različnih poklicih, spoznati zahteve in dinamiko različnih delovnih mest ter razviti potrebne delovne veščine. Hkrati bodo podjetja imela priložnost spoznati potencialne zaposlene in bolje razumeti njihove sposobnosti, kar bo prispevalo k odpravljanju predsodkov in ustvarjanju bolj vključujočega delovnega okolja. Tako bodo podjetja lahko prepoznala prednosti vključevanja oseb s PP v svojo organizacijsko strukturo in ustvarila dolgoročne priložnosti za zaposlitev, ko se bodo osebe s PP že vnaprej seznanile z delovnim okoljem. Šole in podjetja bi morali skupaj razviti specializirane programe, ki bodo omogočali prehod iz šolskega v delovno okolje in omogočili, da se ljudje s PP odločijo za poklice, ki jih zanimajo, ter tako prispevajo k širši vključitvi v gospodarstvo.

Razvijanje podpore za podjetja, ki vključujejo osebe s PP

Zavedanje o pomenu zaposlovanja oseb s PP v podjetjih je ključno, vendar še vedno obstajajo številni izzivi pri njihovem vključevanju. Za podjetja, ki vključujejo osebe s PP, bi bilo smiselno razviti posebne programe podpore, ki bi omogočili lažje premostitev začetnih ovir. Takšni ukrepi lahko vključujejo davčne olajšave, subvencionirane plače, posebna zavarovanja za zaposlene z invalidnostjo, pomoč pri prilagoditvah delovnega mesta (na primer, financiranje ergonomskih pripomočkov) ter dostop do svetovalnih storitev za boljšo vključitev teh oseb. S tem bi podjetja lažje pokrila morebitne začetne stroške in povečala svojo motivacijo za zaposlovanje ljudi s PP. Tako bi povečali število podjetij, ki bi prepoznala koristi vključevanja teh oseb, hkrati pa zagotovili pravično obravnavo in enake možnosti na delovnem mestu.

Spodbujanje sodelovanja med nevladnimi organizacijami in podjetji

Nevladne organizacije (NVO) imajo pogosto zelo tesen stik z osebami s PP in se soočajo z njihovimi vsakodnevnimi izzivi. Zato bi bilo smiselno spodbujati sodelovanje med podjetji in nevladnimi organizacijami na področju zaposlovanja. NVO lahko podjetjem ponudijo specifična svetovanja, pomagajo pri oblikovanju prilagojenih delovnih mest in omogočijo dostop do strokovnjaka, kot so ergoterapevti ali psihologi, ki lahko podajo priporočila za boljšo vključitev oseb s PP. Prav tako lahko NVO nudijo podjetjem usposabljanje za zaposlene, da bi se bolje zavedali potreb oseb s PP in razvili učinkovite komunikacijske ter delovne metode, ki omogočajo večjo produktivnost in vključujoče delovno okolje. To sodelovanje bi podjetjem olajšalo prilagoditev njihovih delovnih mest in ustvarjanje bolj podpornega okolja za osebe s PP.

Spremljanje napredka in zbiranje podatkov

Ena ključnih ovir pri uspešni vključitvi oseb s PP na trg dela je pomanjkanje sistematičnega spremljanja napredka. Zato je priporočljivo razviti mehanizem za spremljanje napredka in zbiranje podatkov, ki bodo omogočili oceno uspešnosti sprejetih ukrepov. Takšen sistem bi zajemal statistične podatke o zaposlovanju oseb s PP, analizo morebitnih ovir, s katerimi se srečujejo, ter učinke specifičnih politik ali subvencij. Podatki, pridobljeni iz različnih virov (delodajalci, institucije, nevladne organizacije), bodo omogočili boljše oblikovanje ukrepov, prilagoditev obstoječih politik in bolj ciljno usmerjene intervencije. Pomembno je, da se ti podatki zbirajo redno in vključno z analizo učinkov programov, kot so subvencije ali davčne olajšave, da se zagotovi njihova dolgoročna učinkovitost.

Podpiranje podjetniških pobud oseb s PP

Za zagotavljanje finančne neodvisnosti in avtonomije oseb s PP bi bilo koristno spodbujati razvoj podjetniških pobud znotraj te skupine. To vključuje zagotavljanje mikroposojil, dostopa do mentorstva ter svetovanje pri ustanavljanju podjetij. Podjetniške pobude omogočajo osebam s PP, da se izognejo potencialnim omejitvam tradicionalnega zaposlovanja in si ustvarijo lastne priložnosti. Podjetja, ki jih ustanovijo osebe s PP, lahko prispevajo k večji raznolikosti na trgu dela, hkrati pa zmanjšajo odvisnost od socialne podpore in jim omogočijo, da razvijejo svoje talente in potencial. Takšne pobude bi morale vključevati podporo pri pripravi poslovnih načrtov, dostop do začetnega kapitala, pa tudi pomoč pri iskanju trga za njihove izdelke in storitve.

Spodbujanje vključevanja oseb s PP v vodstvene in strateške vloge

Poleg spodbujanja vključitve oseb s PP v osnovna delovna mesta je pomembno tudi spodbujanje njihovega vključevanja v vodstvene in strateške vloge znotraj podjetij. To vključuje oblikovanje mentorstev in programov za razvoj vodstvenih sposobnosti, katerih cilj je pripraviti osebe s PP na vodenje timov ali projekte ter na strateške odločitve v podjetjih. To omogoča, da se osebe s PP vključijo v odločanje na višjih ravneh podjetij, kar lahko pripomore k večji raznolikosti in inovativnosti v podjetjih. Z vključitvijo oseb s PP v vodstvene vloge se zmanjšuje stigmatizacija in povečujejo možnosti za širše sprejemanje njihovih sposobnosti. Vključevanje v te vloge bi tudi pomagalo spodbujati pozitiven vpliv na njihove poklicne poti, kar lahko dodatno motivira druge osebe s PP, da si prizadevajo za višje cilje.

Izboljšanje dostopa do javnega prevoza in dostopnosti infrastrukture

Dostopnost fizične infrastrukture in javnega prevoza je ključen dejavnik za vključitev oseb s PP na trg dela. Osebe z gibalnimi težavami pogosto naletijo na težave pri dostopu do delovnih mest, če javni prevoz ni prilagojen ali so javni prostori neprimerni za njihove potrebe. To vključuje prilagoditve javnega prevoza, kot so npr. vozila z rampami, dostopne postaje, pa tudi zagotavljanje ustreznih infrastrukturnih prilagoditev na delovnih mestih, kot so dvigala, široki hodniki in dostopne straniščne prostore. Hkrati pa bi morala biti spodbujena izgradnja novih delovnih mest v okolju, kjer je dostopnost na voljo vsem, kar vključuje dostopnost pešpoti, kolesarskih poti in druge infrastrukturne rešitve. Pomembno je, da država in lokalne skupnosti vlagajo v izboljšanje dostopnosti, da bodo osebe s PP lažje našle in zdržale zaposlitev, ne da bi se soočale z nepotrebnimi fizičnimi ovirami pri dostopu do svojega delovnega mesta.

ZAKLJUČEK

Zastavljeni cilji so bili doseženi. Zbrali smo podatke o dejanskem stanju na področju dela in zaposlitve v Sloveniji, s posebnim poudarkom na izkušnjah in potrebah oseb s PP. Ocenili smo učinkovitost obstoječih politik ter identificirali ključne vrzeli in pomanjkljivosti.

Z uporabo ankete in fokusnih skupin smo potrdili raziskovalno hipotezo, da delo oziroma zaposlitev pomembno vpliva na večjo samostojnost oseb s PP, ter ugotovili, da omejen dostop do zaposlitve zmanjšuje stopnjo njihove samostojnosti. Na podlagi pridobljenih rezultatov smo oblikovali konkretna priporočila za izboljšanje obstoječih razmer in spodbujanje večje samostojnosti.

V zaključku so izpostavljene ključne ugotovitve glede izzivov in priložnosti v obravnavanem področju.

Preučevanje javnih politik je pokazalo, da kljub dodeljenim pravicam in možnostim Slovenija še vedno trpi zaradi pomanjkljivega izvajanja teh pravic v praksi. Javne politike sicer obsegajo vse vidike življenja oseb s PP, vendar je potrebna boljša koordinacija med institucijami, da bi se zagotovilo njihovo učinkovito izvajanje.

Zaposlovanje oseb s PP je ključno za njihovo samostojnost, enakopravno vključevanje v družbo ter občutek lastne vrednosti. Delo v VDC-jih ali podobnih institucijah ni dovolj za zagotavljanje ekonomske neodvisnosti teh oseb. V Sloveniji so možnosti za zaposlitev oseb s PP še vedno omejene, kar je zaskrbljujoče. Potrebni so dodatni ukrepi za spodbujanje enakih možnosti zaposlovanja, vključno z ustvarjanjem prilagojenih delovnih mest, zagotavljanjem potrebne podpore in usposabljanja ter odpravljanjem predsodkov in stereotipov v družbi. Posebno pozornost je treba nameniti zaposlovanju, saj je to ključno za ekonomsko neodvisnost in socialno vključenost. Osebe s PP se pogosto srečujejo z diskriminacijo na trgu dela, kar dodatno omejuje njihove možnosti za vključitev in samostojno življenje. Omejen dostop do zaposlitve in/ali delo v VDC-jih zmanjšuje stopnjo njihove samostojnosti. Diskriminacija na trgu dela in pomanjkanje prilagojenih delovnih mest tako močno omejujeta možnosti za vključitev in samostojnost teh posameznikov.

Izboljšanje zaposlitvenih možnosti za osebe s PP zahteva celovit pristop in sodelovanje med različnimi deležniki, vključno z vladnimi institucijami, delodajalci, strokovnjaki in civilno družbo. Le s takim sodelovanjem bomo lahko zagotovili, da bodo osebe s PP imele enake možnosti za delo, prispevanje k družbi ter za samostojno in kakovostno življenje. Raziskave in izkušnje oseb s PP, ki opravljajo delo v VDC-jih in podobnih institucijah, jasno kažejo na pomen raznolikosti dela. Čeprav obstoječi sistemi nudijo zaščito in določene aktivnosti, je ključno, da se sistemsko uvede več prilagojenih delovnih mest, ki bodo omogočala večjo vključenost oseb s PP. Tako bomo lahko zagotovili dostojno življenje za te osebe in omogočili njihov prispevek k skupnosti na smiselno in koristno način za vse. Rezultati te raziskave so pokazali, da kljub nekaterim prizadevanjem in pozitivnim spremembam še vedno obstaja veliko prostora za izboljšave na področju vključevanja in podpore osebam s PP. Za dosego večje samostojnosti teh oseb so nujno potrebni usklajeni in celostni pristopi, ki bodo to omogočili. Upamo, da bodo ugotovitve in priporočila v tem članku prispevala k boljšemu razumevanju položaja oseb s PP ter spodbudila nadaljnje raziskave in ukrepe na tem pomembnem področju.

LITERATURA IN VIRI

  1. Beyer, S., Meek, A. in Davis, A. (2016). Supported work experience and its impact on young people with intellectual disabilities, their families and employers. Pridobljeno 27. aprila 2024, prek: https://www.emerald.com/insight/content/doi/10.1108/AMHID-05-2014-0015/full/html?utm_source=TrendMD&utm_medium=cpc&utm_campaign=Adv_in_Ment_Health_and_Intell__Disab_TrendMD_0&WT.mc_id=Emerald_TrendMD_0.
  2. Boman, T., Kjellberg, A., Danermark, P. in Boman, E. (2014). Les opportunités d’emploi pour les personnes atteintes de diverses formes de handicap. Pridobljeno 27. aprila 2024, prek: https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S1875067214000923.
  3. Convention on the Rights of Persons with Disabilities. (2006). United Nations. 61. seja generalne skupščine z resolucijo A/RES/61/106. Podpisana 12. decembra 2006 v Združenih državah, v veljavi od 3. maja 2008. https://www.ohchr.org/en/instruments-mechanisms/instruments/convention-rights-persons-disabilities.
  4. CUDV Črna na Koroškem. (2021). Programi in storitve. Pridobljeno 26. aprila 2024, prek: https://www.cudv-ml.si/programi/.
  5. CUDV Draga. (b. d.). O centru. Pridobljeno 26. aprila 2024, prek: https://www.center-db.si/activity/.
  6. CUDV Radovljica. (2023). Delo in varstvo. Pridobljeno 27. aprila 2024, prek: https://www.cudv-ml.si/programi/delo-in-varstvo/.
  7. Drobnič, J. (2020). Poklicne odločitve in vodenje kariere v kontekstu avtonomnosti in samoodločanja. Šolsko polje. Let. 31. št.: 3/4, 167–184.
  8. European commision. (2021). Opinion of the European Economic and Social Committee on “Communication from the Commission to the European Parliament, the Council, the European Economic and Social Committee and the Committee of the Regions – Equality Union: Strategy for the Rights of Persons with Disabilities 2021-2030. https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?uri=celex%3A52021DC0101.
  9. Jurišić, D. B. (2015). Downov sindrom. Pridobljeno 23. aprila 2024, prek: https://www.zveza-sozitje.si/downov-sindrom.html.
  10. Kiswarday, V. (2018). Vsakdo je vreden, da je vključen. Vzgoja. Let. 20/1. št. 77, 15–18.
  11. Kobal Grum, D., Kobal, B., Celeste, M., Dremelj, P., Smolej, S., in Nagode, M. (2009). Poti do inkluzije. Pridobljeno 23. aprila 2024, prek: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7568.
  12. Medved, T. in Opara, A. (2021). Ob svetovnem dnevu zavedanja o avtizmu. Pridobljeno 23. aprila 2024, prek: https://scsks.splet.arnes.si/files/2021/03/Ob-svetovnem-dnevu-zavedanja-o-avtizmu_2021_ITS-dru%C5%BEboslovje.pdf.
  13. Meh, D. (2000). Drugačnost. Medicinski razgledi. let. 2000. št.: 39, 107–112.
  14. Ministrstvo za solidarno prihodnost. (2023a). Centri za usposabljanje, delo in varstvo. Pridobljeno 28. aprila 2024, prek: https://www.gov.si/teme/centri-za-usposabljanje-delo-in-varstvo/.
  15. Ministrstvo za solidarno prihodnost. (2023b). Varstveno-delovni centri. Pridobljeno 28. aprila 2024, prek: https://www.gov.si/teme/varstveno-delovni-centri/.
  16. Murgel, J. (2018). Zgodnja obravnava otrok s posebnimi potrebami v Sloveniji. Pridobljeno 23. aprila 2024, prek: https://www.revija-socialnodelo.si/mma/Zgodnja-2019-1.pdf/2019053014563897/.
  17. Rutar, D., Kralj, R. in Praznik, I. (2015). HENDIKEP, delo in družba. Medvode: Tiskarna pleško d. o. o.
  18. Statistični urad RS. (2022). Število rojstev na leto. Pridobljeno 23. aprila 2024, prek: https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/11182.
  19. ŠENT. (b. d.). Socialno podjetništvo. Pridobljeno 26. aprila 2024, prek: https://www.sent.si/index.php?m_id=soc_podjetje
  20. Zakon o socialnem varstvu. (1992 in dop.). Uradni list Republike Slovenije, štev. št. 41/07 – uradno prečiščeno besedilo, 61/10, 62/10 – ZUPJS, 57/12, 39/16, 52/16 – ZPPreb-1, 15/17 – DZ, 29/17, 54/17, 21/18 – ZNOrg, 31/18 – ZOA-A, 28/19, 189/20 – ZFRO, 196/21 – ZDOsk, 82/23 in 84/23 – ZDOsk-1. https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO869.
  21. Zakon o socialnem vključevanju. (2018 in dop.). Uradni list Republike Slovenije, štev. 30/18, 196/21 – ZDOsk, 206/21 – ZDUPŠOP in 84/23 – ZDOsk-1. https://pisrs.si/pregledNpb?idPredpisa=ZAKO7808&idPredpisaChng=ZAKO7808.
  22. Zveza društev za cerebralno paralizo. (b. d.). Cerebralna paraliza. Definicije, vzroki, pogostost, oblike. Pridobljeno 25. aprila 2024, prek: https://www.soncek.org/celebralna-paraliza/definicije-vzroki-pogostost-oblike/.